Vizija

Slovenija bo v svoji zunanje-politični usmeritvi prepoznavna progresivna članica EU. Njena zunanja politika bo samozavestna, miroljubna,  predvidljiva in zanesljiva

• Na strani solidarne, vse bolj povezane in navzven neodvisne Evrope, ki s svojim zgledom širi polje demokracije, vladavine prava in socialno kohezijo med državljani EU. Slednje je še posebej pomembno v času resnih napetosti med Zahodom in Vzhodom in v času razprave o novi evropski varnostni arhitekturi.
• Slovenija v evropskih institucijah zagovarja prenovo EU kot demokratične, socialne, ekološke in miroljubne zveze, ki daje prednost interesom ljudi pred interesi kapitala. Podpira krepitev javnih socialnih politik, izenačevanje dostopnosti za vse državljane EU do pravic na področjih zdravstva, izobraževanja in socialnega varstva, za obdavčitev korporacij in kapitala, za izenačevanje pravic iz dela na globalni ravni in za vzpostavitev globalnega socialnega partnerstva.
• Zanesljiva multilateralna partnerica, ki prispeva k mirnemu reševanju sporov, je aktivna v prizadevanjih za pravičnejši in trajnostni svet in jo v opredeljevanju do svetovnih problemov vodijo načela mednarodnega prava in slovenske ustave.
• Aktivna tiha posrednica v pogajanjih ali pri reševanju sporov.
• Preudarna severno-atlantska zaveznica v pogojih multipolarnega sveta.
• Enakopravna članica mednarodne skupnosti, ki razvija prijateljske in partnerske odnose z vsemi državami, vendar se tesneje povezuje v interesne skupine podobno mislečih držav, s katerimi stoji v bran demokratičnim vrednotam, vladavini prava in se zavzema za mir in svobodo vseh ljudi.
• Suverena, geostrateško aktivna partnerica v okolju srednje Evrope in Sredozemlja in Zahodnega Balkana, sposobna povezovati in multiplicirati vrednote in potenciale svoje geopolitične lege in vrednosti.
• Aktivno usmerjena v kolektivno naslavljanje globalnih varnostnih izzivov, ki jih prinašajo klimatske spremembe, digitalna preobrazba in novodobne tehnologije.
• Zaveznica progresivnih kandidatk iz regije za polnopravno članstvo v EU.
• Z gospodarsko diplomacijo v službi brezogljične, zelene in digitalne družbe.
• S kulturno diplomacijo za svetovni sloves najboljšega, kar ustvari.
• S tesnimi odnosi s slovensko manjšino v soseščini in svetu.

Opis stanja

Slovenski zunanji politiki po polletnem predsedovanju Svetu EU (julij – december 2021) in dveh letih Janševe vlade ne moremo očitati neaktivnosti – saj je “prevrednotenje vseh vrednot” podobno kot na domačem poskušala na vso moč in povsem neprikrito izpeljati tudi na mednarodnem prizorišču. Žal je to pomenilo nekatere dramatične odmike od sicer proklamiranih vrednot mlade članice Evropske unije:

• Nereflektirano koketiranje s politiko ameriškega predsednika Trumpa je prvo leto mandata Janševe vlade Slovenijo potiskalo proč od multilateralne politike in zaveznikov.
• Paktiranje z iliberalnimi vladami Madžarske in Poljske postavlja pod vprašaj evropske vrednote vladavine prava in demokratičnih procesov ter brezkompromisnega spoštovanja človekovih pravic. To se dogajalo prav v času, ko se realne moči z odhodom nemške kanclerke Merkel prerazporejajo na stran Francije in se vzpostavljajo nove neformalne osi sodelovanja/koordiniranja znotraj EU (Pariz – Rim).
• Pri soočanju z izzivi EU se je vlada napačno in škodljivo postavila na stran tistih sil, ki ne zagovarjajo evropskih rešitev in tesnejšega povezovanja na temeljnih vrednotah EU (vladavina prava), ampak je zagovarjala rešitve, ki vodijo k dezintegraciji in vračanju k nacionalnim državam.
• Bratenje z avtoritarnimi režimi regije, najbolj izrazito z Republiko Srbsko (celo mimo zapovedane “troedinosti” Bosne in Hercegovine), je dalo napačen signal o razlogih slovenske podpore pridruževanja držav iz regije EU. Namesto, da bi v regiji imela vlogo povezovalca, je Slovenija vlekla napačne, nevarne in škodljive poteze (razvpiti non-paper o BiH). Stanje v regiji Zahodnega Balkana je po slovenskem predsedovanju občutno bolj napeto, depresivno in konfrontirajoče, kot je bilo leto nazaj
• Paktiranje s suverenističnimi in antievropskimi gibanji, spodkopavanje ugleda evropskih institucij ter s tem spodbujanje evroskeptičnosti v Sloveniji. Tak napačen signal so bila strankarska srečanja iliberalnih in profašističnih združenj (Salvini, Giorgia Meloni), pa tudi spori z Evropsko komisijo, člani Evropskega parlamenta in voditelji posameznih članic.
• Prav takšni nenačelni, pogosto strankarsko pogojeni dogovori, so prikrili nekatera odprta vprašanja s sosedi: nepriznavanje arbitraže in brutalni postopki z migranti s strani Hrvaške, kapitalske težnje Madžarske (posebej problematične na področju medijev in investicij ob meji).
• Nenazadnje je vlada izkoriščala razmere pandemije za kratenje pravic posameznikov in omejevanja svobode medije ter demokratičnih institucij.

Vse to se dogaja v svetu, ki ga zaznamujejo zahtevni načrti glede spopadanja s podnebnimi spremembami, premik ključnih geostrateških spopadov na Pacifik in migracijske posledice nerešenih sporov na Bližnjem Vzhodu in v Severni Afriki ter nove oblike kibernetskih in hibridnih varnostnih groženj. Zapovrh je pandemija covid-19 nepovratno streznila svet glede energetske situacije, alociranih proizvodnih kapacitet in globalnih transportnih poti. Če v novo globalno ravnotezje, ki ga zaznamuje tehnološka in ekonomska konfrontacija med ZDA in Kitajsko ter napetosti med Rusko Federacijo in Zaveznistvom NATO, projiciramo še aktualno praktično neomejeno moč globalnih informacijsko-komunikacijskih platform, so pred slovensko zunanjo politiko in diplomacijo resni izzivi.

Rešitve

Glede na zastavljeno vizijo je smiselno rešitve strniti v nekaj sklopov:

1. Progresivna članica EU: večja vključitev v razpravo o prihodnosti EU, krepitev EU navznoter in navzven, vzpostavljanje mehanizmov za krepitev socialne kohezije med članicami in državljani EU, organiziranje javne razprave o prihodnosti EU v Sloveniji, vrnitev k ustanovnim načelom EU, vključitev v progresivne osi v EU podpora širitvi. Okrepiti sodelovanje s slovenskim komisarjem in slovenskimi uslužbenci Evropske komisije.
2. Zanesljiva multilateralna partnerica : doseganje podnebnih ciljev, razvojna partnerstva, solidarnost s podobno mislečimi, aktivna na področjih, ki so pomembna za Slovenijo in kjer imamo lahko dodano vrednost.
3. Varnostna politika: NATO, krepitev evropske suverenosti, evropske varnostne sile, Sredozemlje kot domača obala.
4. Sodobna diplomacija: gospodarska, kulturna, digitalna. Usklajenost deležnikov v mednarodnem političnem sodelovanju.

Za vsakega od sklopov kot ključne rešitve predvidevamo naslednje aktivnosti:

Ad I/ Progresivna evropska članica

• Reorganizacija v ministrstvo za evropske in zunanje zadeve: »Evropska politika je naša domača politika.« Združitev EU-delov SVRK in KPV z MZZ ter ustrezna notranja reorganizacija.
• Za formalizacijo zgornjih sprememb bo nujna ne le sprememba zakona o vladi, ampak tudi krovnega Zakona o zunanji politiki, ki tudi sicer potrebuje posodobitev.
• Strokovna in administrativna krepitev za profesionalnejšo pripravo načrtov za okrevanje in odpornost, zeleni prehod in digitalno transformacijo, vse z namenom učinkovitejšega črpanja evropskih sredstev.
• V evropskih razpravah nepopustljivo vztrajanje na vladavini prava in spoštovanju človekovih pravic – kar nas v resnici dela za “jedrno” državo EU. Posledično strateški odmik od Višegrajske skupine, vse dokler so v teh državah na oblasti iliberalni režimi.
• Sistematično grajenje odnosov s strateškima partnericama Nemčijo in Francijo: gospodarska partnerstva, stava na vladavino prava in meritoren proces širitve.
• Sklenitev podobnega strateškega partnerstva s sosednjo Italijo.
• Oblikovanje jasne politike odnosov s sosedi, ki vključuje naslednje prioritete:
  a) sodelovanje
  b) varovanje pravic slovenske manjšine in izboljšanje njihovega položaja c) dokončanje odprtih gospodarskih in mejnih tem s Hrvaško.
• Vsebinska stava na nedavno doseženo članstvo Slovenije v (zdaj) Med 9. Graditi na izkušnji slovenskega članstva v makro-regionalnih strategijah (Jadransko-jonski, EUSAIR), fokus na kakovosti okolja, modrem gospodarskem razvoju, povezljivosti in trajnostnem turizmu.
• Podpora širitvi državam iz regije, vendar brez zatiskanja oči pred nekaterimi očitnimi kršitvami demokratičnih procesov in medijske svobode.

Ad II/ Zanesljiva multilateralna partnerica

• Posodobitev delovanja in instrumentov slovenske diplomacije (software in hardware).
• Dosledno izpolnjevanje vseh obveznosti, vključno z rednim plačevanjem članarin v mednarodnih organizacijah.
• Strateška partnerstva s podobno mislečimi državami: vsebinske stave na zeleni prehod, umetno inteligenco, enakopravnost spolov, mirno reševanje sporov in mediacijo, na posledice podnebnih sprememb, od varnostnih do vodnih.
• S povrnitvijo slovesa »neproblematične« in »zanesljive« države se lahko Slovenija uveljavi kot tiha posrednica v globalnih pogajanjih. Pri tem ji koristi tako članstvo v EU kot geostrateška lega, pa tudi dejstvo, da bo obnovila prijateljske diplomatske odnose z Rusijo in Kitajsko.
• Aktivno vključevanje strokovne javnosti v oblikovanje zunanje politike: od mednarodnih fondacij v Sloveniji (ITF, CEF, CEP), upokojenih diplomatov prek akademske javnosti do nevladnih organizacij in drugih strok.
• Kadrovska krepitev diplomatskih ekip v EU (Bruselj) ter pri multilateralnih organizacijah.

Ad III/ Varnostna politika

• Učinkovita diplomatski in varnostni sistem, ki bosta pravilno integrirana v širši EU in Nato kontekst, sta ključ za varnost Slovenije v širšem evropskem prostoru. Usmeritev v nastajajoče varnostne strukture EU veliko bolje naslavlja novodobne globalne izzive od konvencionalnih zavezništev. Sodelovanje v razvoju najnovejših tehnologij in povezovanje z evropskimi strateškimi partnerji pri razvoju in proizvodnji na področju varnosti naj predstavlja strateško usmeritev Slovenije.
• Članstvo v NATU v skladu s prioritetami slovenske zunanje politike: strokovno izobraževanje, mirovne sile, prisotnost v regiji, humanitarne akcije. To pomeni redefinicijo vloge Slovenije bolj v smeri sodelovanja pri aktivnostih zaščite in reševanja, kar nedvomno spreminja načrte nakupov orožja in oklepnikov (780 milijonov EUR) ter transportnih letal v investicije v opremo, ki bo vojski omogočila delovanje pri zaščiti in reševanju.
• Migracijski in podnebni izzivi kot ključni elementi varnostne politike: sodelovanje v multilateralnih prizadevanjih za odpravo vzrokov, ne le posledic.
• Kibernetska varnost: resen spoprijem z digitalno transformacijo tudi na varnostnem področju, z vsemi tehnološkimi, vsebinskimi, pravnimi in etičnimi izzivi.
• Okrevanje po pandemiji covida-19 priložnost za resno transformacijo varnostnih prioritet: vprašanje zdravja, okolja, prehranskih verig in globalne solidarnosti.

Ad IV/ Sodobna diplomacija

• Depolitizacija in departizacija diplomatske službe ter ureditev statusa slovenskih diplomatov, ki mora temeljiti na profesionalnih (kariernih) diplomatih, a tudi odpiranje za ne-karierne, predvsem gospodarske strokovnjake. Ureditev notranje zakonodaje, ki bo primerno regulirala delo diplomata ter ureditev statusa v tujini (izobraževanja, zavarovanja, šolanja otrok).
• Vidnejša vloga diplomatske akademije, tako v izobraževanju kadrov kot v javni promociji diplomatskega poklica.
• Vrnitev zamajanega ugleda Blejskega strateškega foruma kot hkratnega laboratorija in izložbe najprodornejših globalnih premislekov ter širitev njegovega dela preko celega leta
• Izboljšanje diplomatske mreže z odprtjem diplomatsko-konzularnih predstavništev v skladu z interesi slovenskega gospodarstva ter drugimi potrebami države in diplomacije. Izboljšanje telekomunikacijskih povezav znotraj MZZ ter med DKP-ji. Deregulacija administrativnih omejitev dela slovenskih diplomatov
• Gospodarska diplomacija: vzpostavitev enotirnega sistema ter sistematična krepitev DKP-jev z gospodarskimi atašeji. Fokus na strateške partnerice in potencialne trge za prioritetne panoge (IT, elektro-mobilnost, robotika, umetna inteligenca, lesna predelovalna industrija, farmacevtska industrija).
• Usklajeno delovanje zunanjega ministrstva in novoustanovljenega ministrstva za ekonomijo (dosedanji MF in MGRT) pri dogovorih glede razvoja in pravil EU. Potrebno bo podaljšati obdobje financiranja zelenega prehoda, to pa pomeni usklajeno delovanje držav, EK in ECB. Nujna je večja koordinacija med resorji in tudi med izvršno oblastjo in Banko Slovenije pri stališčih v interesu Slovenije.
• Kulturna diplomacija za mednarodno umeščenost vrhunske slovenske umetnosti in kulture. Kulturni centri v ključnih prestolnicah (poleg Dunaja in Berlina še Rim, Pariz in Bruselj), nacionalna agencija kot “stranski proizvod” procesov ob Evropski prestolnici kulture 2025 (Nova Gorica / Gorica).
• Večja promocija mednarodno političnih tem doma. Večje vlaganje v OZN krožke v OŠ (z ministrstvom za šolstvo in šport). S tem se poveča zavedanje med mladimi, da je svet kompleksna in zanimiva zadeva. V sodelovanju z ministrstvom za šolstvo in šport tudi oblikovati dodatne vsebine o razumevanju delovanja ustanov EU. Organizirati informacijsko kampanjo o dobrobitih članstva v EU skupaj s predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji.

Ukrepi in časovnica

UKREP #1

Kako: že v koalicijsko pogodbo zapisati zavezo o spremembi zakona o vladi in o zunanjih zadevah. EU-del SVRK in KPV na MZZ; reorganizacija in kadrovska okrepitev direktorata za evropske zadeve.

UKREP #2

Okrepljena diplomatska in bilateralna aktivnost, spodbujena s procesom priprav na EPK 2025.

UKREP #3

Realizacija načrta, že potrjenega na odboru DZ za zunanjo politiko; zagotovitev proračunskih sredstev; poudarek na gospodarski diplomaciji.

UKREP #4

Ker je šlo za politično spodbujeno, instrumentalizirano odločitev sedanje vlade, nujna resna, strokovna razprava – pred dokončno odločitvijo o realnosti kandidature. Če se izkaže, da je zadeva nepovratna (tudi zaradi strateških odnosov z zaveznicami), kandidaturo preformulirati v evropsko kandidaturo in zanjo dobiti podporo držav članic EU. V času iskanja podpore, priprav na članstvo in med samim članstvom bomo tesno sodelovali z EEAS. Nujna strategija prihodnjih kandidatur kot posledica strokovne razprave.

UKREP #5

Sodelovanje in sofinanciranje MK, MZZ ter ministrstva za šolstvo/visoko šolstvo in znanost. Delo petih – poleg sedanjih Dunaja in Berlina – koordinira posebna agencija, ki se jo zasnuje v procesu priprav na EPK 2025 Nova Gorica / Gorica.

UKREP #6

Spreudarnim vsebinskim načrtovanjem in strateškimi zavezništvi organizirati BSF 2022 kot »come-back« progresivne, globalno relevantne zunanje politike.