Vizija

1. Slovenija bo prihodnosti prijazna in zaupanja vredna demokratična država za vso prebivalstvo.
2. Ustvarili bomo privlačno in spodbudno okolje za kakovostno življenje in ugodno poslovno okolje za gospodarske in negospodarske dejavnost.
3. Delovali bomo na izgradnji univerzalnih temeljnih dobrin in storitev za družbo enakih možnosti.
4. Gradili bomo pravično družbeno solidarnost na področju bivanjske politike, zdravja, izobraževanja, vzgoje in socialne varnosti.
5. S premišljeno uvedbo digitalizacije in drugih sodobnih tehnologij bo življenje prebivalk in prebivalcev in delovanje vseh družbenih sektorjev postalo enostavnejše.
6. Izboljšali bomo administrativno okolje za povečana vlaganja v infrastrukture prihodnosti (socialna, energetska, telekomunikacijska in prometna infrastruktura).

Opis stanja

1. Privlačno in spodbudno okolje za kakovostno življenje

V Sloveniji še nismo opravili učinkovite javne razprave o univerzalnih temeljnih dobrinah, ki so dostopne prebivalkam in prebivalcem. Poleg tega se glede na demografske in podnebne spremembe izkazuje potreba po prepoznavanju univerzalnih dobrin, ki jih do sedaj nismo dojeli kot pomembne, a predstavljajo veliko tveganje za neenakost in revščino, kot so čista voda in zrak, zdrava hrana, dostopna energija, stanovanje in internet. Vsi navedeni že danes močno oblikujejo kakovost življenja prebivalcev na področju doseganja psihofizičnega zdravja. Posebno tveganje predstavlja revščina ranljivih družbenih skupin, kot so starejši prebivalci z nizkimi pokojninami, starejše vdove, mladi brez zaposlitve in stanovanj, nižje izobraženi prebivalci in delovno aktivni prebivalci z minimalno plačo..

Problem ostaja neenakost spolov tako na področju trga dela, zasedanja odgovornih delovnih mest, vključenosti v politiko ter v starosti.

2. Poslovno okolje

Kljub splošnemu prepričanju, da so davčne obremenitve v Sloveniji nadpovprečno visoke, je delež pobranih davščin (vsi davki in prispevki skupaj) v primerjavi z BDP pod povprečjem Evropske unije. Davčna obremenitev v Franciji, Belgiji in skandinavskih državah je za približno 10% točk BDP višja kot v Sloveniji, v sosednjih Avstriji in Italiji pa za 5% točk BDP višja. Tudi Hrvaška ima za 1% BDP višjo davčno obremenitev kot Slovenija. Izmed najbolj razvitih evropskih držav imajo nižjo davčno obremenitev glede na BDP le Velika Britanija, Španija, Švica in Irska, ki pa bodisi zastopajo drugačen vrednostni sistem glede dostopnosti javnih storitev bodisi gre za davčne oaze.

Potrebno se je zavedati, da gre pri višini davčnega bremena predvsem za politično odločitev in vrednostni sistem neke države. Po eni strani višje obdavčitve oz. več zbranih davkov praviloma pomenijo večjo vlogo države, ne pa nujno tudi manjšo učinkovitost in neracionalnost porabe javnih sredstev, kar dokazujejo skandinavske države, ki zberejo največ davkov, vendar so še vedno učinkovite. Na drugi strani pa večji obseg zbranih davkov zagotavlja večjo solidarnost v družbi, manjšo neenakost ter večjo socialno kohezivnost.

Slovenija se glede davkov od povprečja EU razlikuje po strukturi davkov. Slovenija v primerjavi s povprečjem EU zbere več davkov s posrednimi davki na potrošnjo (DDV, trošarine), precej manj z neposredno obremenitvijo dohodkov, premoženja in kapitala ter nekaj bolj z obremenitvijo plač s prispevki za pokojnine in zdravstvo.

Prav tako se je treba zavedati, da je obremenitev plač in kapitala kot proizvodnih faktorjev v Sloveniji nižja kot v povprečju EU. Pri obremenitvi plač so primerjalno pri nas močneje obdavčene samo najvišje plače, plače zelo ozkega kroga najbolje plačanih ljudi, medtem ko je obremenitev ostalih plač precej podobna obremenitvi plač v sosednjih državah, npr. v Avstriji. Najnižje plače so obdavčene celo manj, ker imamo možnost dodatnih izplačil (regres, prehrana, prevoz), ki so skoraj neobdavčena, vendar pa predstavljajo v povprečju pri nižje plačanih osebah tudi do tretjino prejemkov. Večine teh ugodnosti v sosednjih državah ni oziroma ti prejemki niso tako davčno ugodno obravnavani.

Glede obdavčitve dobičkov podjetij ima Slovenija eno najnižjih statutarnih (zgolj 19%, ob možnih številnih olajšavah) in efektivnih davčnih stopenj v Evropi (okrog 12 %). Petina dobička oziroma petina podjetij z dobičkom sploh ni obdavčena, in sicer predvsem zaradi tega, ker imajo podjetja možnost koriščenja visokih davčnih olajšav, največ za investicije in vlaganja v raziskave in razvoj. Mnoga podjetja zato plačujejo zgolj simboličen davek na dobiček – veliko največjih podjetij v domači ali tuji lasti plačuje le kak odstotek davka na dobiček. Slovenija je glede davkov na dobiček in kapitalskih dobičkov s sedanjo davčno ureditvijo pri obdavčitvi kapitala že praktično na robu statusa davčne oaze. Pri tem se je treba zavedati, da empirične raziskave kažejo, da ni povezave med višino davkov in investicijsko aktivnostjo podjetij. Nekaj odstotkov nižje davčne stopnje na kapital nimajo večjega učinka na povečane naložbene aktivnosti (kar je običajno razlog za znižanje davčnih stopenj). Odločitve za investicije so namreč odvisne bolj od tržnih priložnosti in ostalih pogojev (privlačnost trga, razvitost infrastrukture, razpoložljivost kvalitetne delovne sile in človeškega kapitala, bližina velikih trgov) in ne od višine davka.

Primerjalno z drugimi državami so v Sloveniji nižji tudi davki na premoženje, ki jih razen simboličnega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in davka na luksuz (dragi avtomobili in jahte) praktično ni.

Davki na potrošnjo (DDV, trošarine), ki predstavljajo drug največji vir davčnih prihodkov, so v Sloveniji glede na povprečje EU nekoliko višji, predvsem stopnje DDV, ki smo jih za desetino zvišali v času krize.

Slovenija je med razvitimi državami ena najbolj birokratiziranih držav z izjemno togimi administrativnimi postoki. Po podatkih Svetovne banke se po indeksu Enostavnosti poslovanja (2020) Slovenija uvršča šele na 37. mesto. Največje težave so predvsem pri upravnih postopkih, kot je pridobivanje gradbenih dovoljenj, uveljavljanje pogodb ter registracija lastniških sprememb.

3. Država za državljanke in državljane

Slovenija ima tog in neprijazen način digitalnega potrdila za potrebe varnega elektronskega poslovanja z državnimi organi, bankami in drugimi subjekti. V Sloveniji so štirje ponudniki kvalificiranih digitalnih potrdil, vendar je način instalacije, nadgradnje in uporabe digitalnih potrdil zelo neprijazen do uporabnikov in mnogim uporabnikom zaradi kompleksnosti ne omogoča uporabe teh potrdil. Potreben je prehod na enotno e-identiteto (enotno digitalno potrdilo) po vzoru Estonije.

Sodni postopki v Sloveniji so dolgotrajni, predvsem zaradi kompleksnosti sodnih postopkov (neučinkovita organizacija, številne pritožbene instance, neelektronsko poslovanje itd.).

Po Indeksu enakosti spolov (Evropski inštitut za enakost spolov) se je v 2021 Slovenija uvrstila na 12. mesto med 27 državami članicami EU. Glede enakosti spolov se Slovenija uvršča visoko na področju enakosti plačil, nižje pa se uvršča predvsem glede enakosti možnosti zaposlovanja (zaradi spolne segregacije pri zaposlovanju) in na področju moči zaradi nizke zastopanosti žensk v vladi in parlamentu.

Težave z nataliteto so se po letu 2017 spet zaostrile. V letu 2020 je bil naravni prirast najnižji po letu 1945. Naravni prirast prebivalstva je od leta 2017 naprej negativen. Stopnja rojstev se je sicer med letom 2003 (ko je bila zgodovinsko najnižja) močno dvignila (iz 1.20 na 1.62), vendar po letu 2017 spet upada. Prav tako hitro upada število rojenih otrok – od 2010 do 2020 se je zmanjšalo z 10.9 na 8.9 otrok na tisoč prebivalcev. Problem upadanja rojstev se bo v prihodnosti pokazal predvsem v padajoči stopnji gospodarske rasti in dolgoročni nevzdržnosti financiranja pokojninskega in zdravstvenega sistema.

4. Zeleni prehod

Podnebne spremembe postajajo ob demografskih trendih najpomembnejši dejavnik dolgoročnega razvoja. Potrebno jih je nasloviti na vseh ravneh življenja in poslovanja z namenom doseči ogljično nevtralnost do leta 2045. To moramo doseči na ekonomsko vzdržen način ob hkratnem varovanju okolja.  (Več o tem v poglavju V. Podnebne spremembe in energetika).

5. Trajnostna mobilnost

Gospodarski razvoj in podnebne spremembe zahtevajo sprembe prometnih politik v smeri trajnostnih potovalnih načinov ter trajnostnega tovornega prometa. V ta namen je potrebno omejiti cestni tovorni promet (prenos na železnice) ter individualni prevoz z avtomobili (prehod na javni prevoz). Ukrepanje je potrebno tako glede spremembe prometnih politik, izdelave trajnostnih mobilnostnih načtov (na ravni podjetij, občin, regij in države) ter izgradnje sodobne prometne infrastrukture.

Zgornji cilji bodo zahtevali veliko časa in finančnih sredstev. Zato je nujno pripraviti strategijo za prehodno obdobje, do takrat, ko bodo cilji doseženi. V tem času je potrebno na obstoječi infrastrukturi zagotoviti takšno mobilnost državljanom, da ne bodo omejevani v svobodi gibanja in da se ne bodo povečevali negativni vplivi na okolje.

Država bi morala stalno skrbeti za ohranjanje, vzdrževanje in obnavljanje svojega velikega bogastva, ki ga ima v prometni infrastrukturi. To zahteva veliko znanja, organizacijskih sposobnosti in finančna sredstva. Zato je potrebno v segmentu trajnostne mobilnosti dati posebno pozornost temu področju. Načrtovanje vzdrževanja in obnavljanja mora temeljiti na strokovnih modelih, ki že dolgo obstajajo.

Po finančni krizi iz leta 2008 so vlaganja v prometno infrastrukturo zastala, potrebno bo sistemsko zagotoviti stabilno financiranje modernizacije slovenske prometne infrastrukture. Dodatni problem pa so dolgotrajni postopki pri umeščanju v prostor in pridobivanju soglasij in dovoljenj, ki hromijo dinamiko investicij na vseh področjih gradnje infrastrukture – od socialne, energetske do prometne.

To področje se je v preteklosti stalno urejalo s številnimi spremembami zakonodaje v cilju izboljšave, večje učinkovitosti in hitrejših postopkov. Učinki so bili ravno nasprotni. Zato je potrebno zelo skrbno in strokovno ugotoviti ali je problem res samo v zakonodaji. Nenazadnje Računsko sodišče ugotavlja, da so problemi tudi v slabem vodenju postopkov v prostoru.

Smo v času hitrega napredovanja strokovnih in tehnoloških sprememb ter novih znanj. Vse to pa je zelo težko vključevati v postopke usklajevanja v prostoru, ki trajajo 10 in več let. Prvotna ideja oz. koncept o nekem novem projektu je lahko že po nekaj letih  zastarela in neprimerna. Vendar togi in dolgotrajni postopki usklajevanja novih projektov v prostoru ne omogočajo hitrih prilagajanj novim znanjem.

Po stečaju Adrie-Airways se je letalska povezljivost Slovenije s svetom drastično poslabšala. Že pred začetkom Covid krize (januarja in februarja 2020) je bilo število letov v/iz Slovenije za okrog 40% nižje kot v istem obdobju 2019 (povprečje EU-27 je bilo enako letu 2019). Tudi po okrevanju v poletnih mesecih 2020 je letalski promet v EU okreval bistveno bolj kot v Sloveniji. Medtem ko se je v večini članic EU letalski promet po odprtju v drugi polovici leta 2021 občutno okrepil (v povprečju za dobrih 200%) glede na leto 2020, pa se je v Sloveniji v istem času okrepil le za dobrih 50%. Pokazalo se je, da tuji prevozniki zaradi specifičnosti Slovenije (majhna država, brez tujih multinacionalk, brez specifičnosti morske destinacije) ne morejo nadomestiti izpada letov nekdanjega nacionalnega letalskega prevoznika. Z namenom sistemske zagotovitve mednarodne letalske povezljivosti in mobilnosti prebivalstva je potrebna ustanovitev nacionalnega letalskega prevoznika.

Ker je očitno, da bo zeleni prehod lahko uspešen samo z ustrezno prisilo države, je treba za to ustvariti ustrezno okolje. Samo domača letalska družba bo lahko postopoma uveljavljala ogljično nevtralnost v skladu z zahtevami ZN in EU. Večina letal, ki danes letijo na letališče Ljubljana, so stara več kot 30 let in temu primerno večji uporabniki goriva in onesnaževalci (hrup, CO2, NOx itd.). Zaradi znižanja izkoriščanja stopnje naravnega monopola, je potrebno zagotoviti obratovanje javnih letališč državnega pomena v koncesijskih pogojih. Zaradi ohranjanja strateške varnosti (obrambne, gospodarske itd.) je potrebno zagotoviti tudi večinski lastniški delež pri upravitelju letališča Ljubljana. Za to je potrebno ustvariti tudi ustrezno okolje v odnosu z državami strateškimi partnericami – države, ki so ključne za slovenske letalske povezave in razvoj infrastrukture.

6. Starosti prijazna, vključujoča država

Negativni demografski trendi in povečanje deleža starejšega prebivalstva dolgoročno močno spreminjajo potrebe po javnih storitvah (zdravstvene storitve, dolgotrajna oskrba) ter zahtevajo stabilen sistem financiranja zdravstva in dolgotrajne oskrbe ter povečana vlaganja v različno socialno infrastrukturo in kadre. Slovenija je po številu postelj v domovih za starejše nad povprečjem EU 27, a je brez razvite dolgotrajne oskrbe povpraševanje po posteljah v domovih za starejše večje, kot je povprečje EU 27. Problem predstavlja visok delež nizkih pokojnin, ki starejšim ne omogočajo financiranja oskrbe v domovih za starejše. Dodatno tveganje za kakovost storitev v domovih za starejše je neustrezno financiranje storitev zdravstvene nege s strani ZZZS. Domovi za starejše osebe se srečujejo z velikim pomanjkanjem kadrov, med drugim zaradi nizkega plačila. V Sloveniji smo na področju števila zaposlenih zdravstvenih delavcev in delavcev v sociali pod povprečjem držav OECD, saj zaposleni v zdravstvu in sociali predstavljajo 6,5 % vseh zaposlenih v državi, medtem ko je povprečje OECD36 10,1 %.  Z zaposlovanjem kadrov v sektorju zdravstvo in sociala nikakor ne sledimo razvitim državam, kot so Avstrija (10,4%), Združeno kraljestvo (12,3%), Nemčija (13,3%), Švica (13,6%), Francija (14,1%), Nizozemska (15,4%), Norveška (20,9%) (https://doi.org/10.1787/888934017215). Posledično se tako soočamo z večjimi težavami z obvladovanjem zdravstvenih in socialnih problemov dolgožive družbe.

7. Dolgotrajna oskrba

Slovenija se uvršča v tretjo, najmanj razvito skupino EU glede urejanja sistema dolgotrajne oskrbe in deleža sredstev, ki je temu področju namenjena. Imamo nesorazmerje med številom postelj za dolgotrajno oskrbo oz. negovalnimi posteljami in njihovo umeščenostjo v skupno število vseh postelj v bolnišnicah. Podatki kažejo velik manko postelj za dolgotrajno oskrbo oz. negovalnih postelj v bolnišnicah in smo na repu držav EU (File:Long-term care beds in hospitals, 2013 and 2018 (per 100 000 inhabitants) Health20.png – Statistics Explained (europa.eu)), medtem ko smo v prvi tretjini držav EU po številu negovalnih postelj v domovih za starejše (File:Long-term care beds in nursing and residential care facilities, 2013 and 2018 (per 100 000 inhabitants) Health20.png – Statistics Explained (europa.eu)). Vendar je potrebno slednjemu dodati, da je kadrovski normativ za negovalno posteljo v domovih podhranjen in ni primerljiv z normativom za negovalni oddelek v bolnišnici. V Sloveniji imamo le 2,3 zaposlenega v dolgotrajni oskrbi, od tega je velika večina tega kadra zaposlenega v domovih za starejše (https://doi.org/10.1787/888934018735). Povprečje OECD28 je 4,9 zaposlenega (https://doi.org/10.1787/888934018716). Število postelj za dolgotrajno oskrbo je v desetih letih padlo za 3,5% (https://doi.org/10.1787/888934018754). Povprečje izdatkov OECD17 za dolgotrajno oskrbo je 1,7% BDP, v Sloveniji le 0,9% (https://doi.org/10.1787/888934018773).

Rešitve

1. Privlačno in spodbudno okolje za kakovostno življenje

Zavzemali se bomo za jasno definicijo univerzalnih temeljnih dobrin, ki bi bile dostopne državljanom in bi imele učinek na kakovost življenja posameznika, družine in skupnosti. Med univerzalne temeljne dobrine uvrščamo dostopnost do čiste vode, zraka, hrane, dostopne energije, interneta, enakih možnosti. S tem želimo doseči razvojno, vključujoče, zdravo, varno in odgovorno družbeno udejstvovanje prebivalcev Slovenije. Posebno pozornost bomo namenili zmanjševanju revščine ranljivih družbenih skupinam, kot so starejši prebivalci z nizkimi pokojninami, starejše vdove, mladi brez zaposlitve in stanovanj, nižje izobraženi prebivalci, delovno aktivni prebivalci z minimalno plačo.

2. Poslovno okolje

Z ozirom na usmeritve države glede zagotavljanja prostega dostopa do javnih storitev ni potrebe po večjem oz. splošnem davčnem razbremenjevanju, saj bi to posledično pomenilo tudi zniževanje obsega in kakovosti javnih storitev in solidarnosti v družbi. Potrebne pa so določene davčne prilagoditve in ukrepi za večjo učinkovitost in racionalnejše delovanje javnega sektorja. Potrebne so določene korekcije davčnega sistema na številnih področjih, tako z vidika izboljšav davčne administracije kot prerazporeditve davčnih obremenitev. Pri slednjih so korekcije potrebne, da bi tako na eni strani dosegli predvsem bolj pravično davčno obremenitev, na drugi pa bolj smiselno davčno obremenitev z vidika spodbujanja konkurenčnosti gospodarstva. Davčno breme je potrebno v večji meri prenesti iz obdavčitve dohodkov posameznikov na obdavčitev kapitala in premoženja ter obdavčitev porabe (predvsem nezdravega načina življenja).

Potrebne so administrativne poenostavitve z namenom poenostavitve poslovanja podjetij, predvsem z vidika upravnih postopkov in učinkovitosti sodnih procesov.

3. Država za državljanke in državljane

Predlagamo uvedbo enotne e-osebne indentifikacije, ki služi kot osebna izkaznica, vozniško dovoljenje, zdravstvena izkaznica, identifikacija v e-upravnih postopkih, plačilno sredstvo in omogoča e-glasovanje na volitvah in referendumih.

Glede enakosti spolov je potrebno izboljšati položaj žensk na trgu dela. Z uveljavitvijo obvezne delitve starševskega dopusta med oba starša ali skrbnika bi okrepili enakost žensk na trgu dela. Potrebno je uvesti kvote glede zastopanosti žensk v vladi in parlamentu (postopna uveljavitev povečanih ženskih kvot na državnozborskih volitvah in pri zastopanosti v vladi).

Potrebna je digitalizacija vseh upravnih postopkov s pomočjo enotne e-identitete. Uvedba dolžnosti, da upravni organ sam pridobi vse podatke v javnih podatkovnih bazah. Avtomatsko vročanje vseh upravnih odločb v e-mapo posameznika z obvestilom (prek SMS, e-pošte) o vročitvi. Postopki pred sodišči se digitalizirajo, sodni postopki se postopno prenesejo na digitalne platforme.

Potrebno je uvesti pravico do razsodbe v razumnem roku (2 leti). V tem okviru je potrebna reorganizacija sodstva v smislu povečane vloge prvostopenjskih sodišč (okrajna in okrožna), zmanjšanje števila pritožbenih instanc na eno ter da mora pritožbeno sodišče v postopku presoje pritožbe izreči tudi sodbo, ki je dokončna.

Z namenom ublažitve negativnih demografskih trendov se sprejmejo ukrepi za spodbujanje starševstva (zastonj vrtec, višje olajšave za otroke ali uvedba enotnega otroškega dodatka, politika dostopnosti stanovanj za mlade družine) in priseljevanja (program modre karte za ciljne demografske/strokovne profile).

Z namenom izboljšanja kvalitete javnih storitev ter prilagoditve demografskim trendom je potrebno sprejeti Nacionalni program javnih investicij v socialno infrastrukturo, v katerem se opredeli 30-letni program investicij v šole, vrtce, bolnišnice, DSO in drugo socialno infrastrukturo.

4. Zeleni prehod

Cilj je doseči ogljično nevtralnost do leta 2045. V ta namen je potrebno zastaviti ukrepe za zeleni prehod na področju bolj učinkovite rabe energije (URE) ter prehoda na obnovljive vire energije (OVE). Potrebno je sprejeti spodbude glede URE in OVE tako za gospodinjstva kot za poslovni sektor ter predvsem v energetskem sektorju, kjer bo potrebno sprejeti nov Energetski koncept Slovenije do leta 2050. Slednji bo moral opredeliti, s katerimi obnovljivimi oziroma nizkoogljičnimi viri bomo nadomestili energijo iz fosilnih goriv.

Z namenom povečanja trajnostne pridelave hrane bomo izvedli program povečane samooskrbe javnih ustanov (vrtci, šole, bolnišnice) z določitvijo  več kot 50-odstotnega deleža živil, ki jih morajo ustanove kupiti pri lokalnih pri/predelovalcih hrane.

5. Trajnostna mobilnost

Za zagotovitev trajnostne mobilnosti je potrebno sprejeti ukrepe glede spremembe prometnih politik, izdelave trajnostnih mobilnih politik, zagotovitve stabilnega financiranja in bistvene poenostavitve postopkov umeščanja v prostor in pridobivanja soglasij/dovoljenj. V ta namen bomo izvedli predvsem naslednje ukrepe:

• Sprejem Nacionalnega programa o vlaganjih v prometno infrastrukturo z namenom zagotavljanja (brezogljične) mobilnosti in Slovenije kot logistične regionalne sile. Pri tem je potrebno upoštevati prehodno obdobje do končnega cilja, v katerem bo potrebno zagotavljati trajnostno mobilnost tudi na obstoječih sistemih.
• Prenova strategije prometa (povečana mobilnost prek preusmeritve na uporabo javnega prevoza, preusmeritev transporta na železnice, dovolilnice za kamionski promet).
• Program poenostavitve postopkov umeščanja v prostor in pridobivanja soglasij/dovoljenj pri infrastrukturnih projektih (socialna, energetska, telekomunikacijska in prometna infrastruktura). Posebna pozornost bo usmerjena k izboljšanju delovanja javnih služb in bolj učinkovitim upravnim postopkom.
• Uvedba enotne vozovnice za javni potniški promet.
• Javne ustanove in občine morajo sprejeti mobilnostne načrte.
• Ustanovi se Naložbeni sklad z namenom stabilnega financiranja dolgoročnega programa ključnih investicij v javno železniško infrastrukturo in druge oblike mobilnosti do leta 2050.
• Ustanovitev nacionalnega letalskega prevoznika z namenom sistemske zagotovitve mednarodne letalske povezljivosti in mobilnosti prebivalstva, uporabe človeškega kapitala v obliki visoko usposobljenega letalskega kadra ter pridobivanja letalskih potnikov in tovora.

6. Starosti prijazna, vključujoča država

Z namenom izboljšanja dostopnosti in kakovosti javnih storitev (zdravstvene storitve, dolgotrajna oskrba) ter stabilnega sistema financiranja zdravstva in dolgotrajne oskrbe ter povečanih vlaganj v socialno infrastrukturo bomo izvedli predvsem naslednje ukrepe:

• Noveliranje zakona o dolgotrajni oskrbi z namenom deinstitucionalizacije in zagotavljanja stabilnega financiranja,
• Povečanje vlaganj v zdravstveno in socialno infrastrukturo in pridobivanje ustrezno usposobljenih kadrov v skladu s potrebami 21. stoletja in demografskih sprememb ter dvig sredstev za zdravstvo na raven primerljivih EU držav do leta 2026,
• Financiranje enakih storitev zdravstvene nege v domovih za starejše, kot so te financirane v zdravstveni dejavnosti in s tem prekinitev neenakosti v dostopnosti teh storitev,
• Izenačenje kadrovskih normativov za enake negovalne storitve v domovih za starejše z normativom za negovalni oddelek v bolnišnici,
• Izgradnja ustrezne javne infrastrukture (dnevna oskrba v centrih za starejše, oskrba na domu starejše osebe, 24-urna domska oskrba) in obnova obstoječe infrastrukture v lokalni skupnosti za potrebe starejših oseb,
• Uvedba kombiniranega sistema dolgotrajne oskrbe, ki bo integriral neformalne oskrbovalce, oskrbo na domu in v skupnosti ter oskrbo v institucijah,
• Zagotavljanje virov za financiranje javne pokojninske blagajne prek Demografskega sklada.

Ukrepi in časovnica

UKREP #1

• Spremembe davčne zakonodaje (predvsem ZDOH in ZDDPO) in izvedbenih predpisov z naslednjimi cilji:
  • Uvedba davka na mednarodna tehnološka podjetja za obseg prodaje storitev v Sloveniji
  • Dvig minimalne stopnje davka od dohodka pravnih oseb (na 10%) in postopno povečanje maksimalne stopnje (na 22%)
  • Poenostavitev obračuna in plačila davkov za fizične osebe in podjetja
  • Izboljšanje učinkovitosti pobiranja davčnih dajatev
  • Poenostavitev obdavčitve obrtnikov (plačilo DDV po plačani realizaciji, pavšalna obdavčitev, povečanje cenzusa in razširitev statusa normiranih s.p)
  • Poenostavitev sistema davčnih blagajn
  • Spodbujanje podaljševanja delovne aktivnosti za čim daljše ostajanje na trgu dela in spodbujanje dodatnega dela upokojencev (prek normiranih s.p.jev)
  • Davčno nevtralna razbremenitev plač (socialna kapica ob dvigu efektivne stopnje davka na dobiček)
  • Ukinitev davčne olajšave za vzdrževane člane in nadomestitetv z univerzalnim otroškim dodatkom
  • Rešitev problema davčne obremenitve delavcev migrantov
  • Davčno spodbujanje donatorstva in sponzorstva ter ohranjanje kulturne dediščine
  • Legalizacija črnih gradenj (proti plačilu 30% takse za legalizacijo gradnje)
  • Uvedba davčnih spodbud za tehnološke, socialne start-upe, spin-offe in scale-upe
  • Uvedba davčnih olajšav za investitorje v start-upe, spin-offe in scale-upe
  • Dodatni davki na premoženje

UKREP #2

Administrativne poenostavitve z namenom poenostavitve poslovanja podjetij

UKREP #3

Uvedba enotne e-osebne indentifikacije, ki služi kot osebna izkaznica, vozniško dovoljenje, zdravstvena izkaznica, identifikacija v e-upravnih postopkih, plačilno sredstvo in omogoča e-glasovanje na volitvah in referendumih.

UKREP #4

Digitalizacija vseh upravnih postopkov s pomočjo enotne e-identitete. Uvedba dolžnosti, da upravni organ sam pridobi vse podatke v javnih podatkovnih bazah. Avtomatsko vročanje vseh upravnih odločb v e-mapo posameznika z obvestilom (prek SMS, e-pošte) o vročitvi.

UKREP #5

Postopki pred sodišči se digitalizirajo, sodni postopki se postopno prenesejo na digitalne platforme.

UKREP #6

Pravica do razsodbe v razumnem roku (2 leti). Reorganizacija sodstva: večja vloga prvostopenjskih sodišč (okrajna in okrožna), zmanjšanje števila pritožbenih instanc na eno (zgolj v primeru resnih procesnih napak na prvi stopnji), pritožbeno sodišče mora v postopku presoje pritožbe izreči sodbo, ta razsodba je dokončna. V pravdnih in kazenskih postopkih bo nujno ponovno poudariti načelo materialne resnice. Ustavnemu sodišču je nujno s spremembo 26. čl. Zakona o ustavnem sodišču odvzeti možnost zavračanja pobud državljanov brez vsebinske presoje, na podlagi arbitrarne presoje o pomembnosti vprašanja za ustavno presojo.

UKREP #7

Spodbujanje enake zastopanosti spolov na vseh vodilnih mestih v vladi in parlamentu. Cilj: 50-odstotna zastopanost žensk do leta 2030.

UKREP #8

Z namenom ublažitve negativnih demografskih trendov se sprejmejo ukrepi za podporo starševstvu (brezplačno varstvo, višje olajšave za otroke ali uvedba enotnega otroškega dodatka, politika dostopnosti stanovanj za mlade družine) in priseljevanja (program modre karte za ciljne demografske/strokovne profile).

UKREP #9

Sprejme se Nacionalni program javnih investicij v socialno infrastrukturo, potrjen v Državnem zboru, v katerem se opredeli 30-letni program investicij v šole, vrtce, bolnišnice, DSO in drugo socialno infrastrukturo.

UKREP #10

UKREP #11