Vizija

1. Slovenija bo dolgoročno na znanju temelječa družba.
2. Do leta 2025 bo Slovenija imela sodoben in dobro organiziran in voden sektor razvoja, raziskav in inovacij. Osnova za vrhunske raziskave, inovacije in podjetništvo je dobra izobrazba.
3. Do leta 2030 bo Slovenija vzpostavila uspešen sistem prenosa znanja in tehnologij v gospodarsko rabo in bistveno izboljšala politiko zaščite in izkoriščanja intelektualne lastnine. Izvozno usmerjena industrija se bo tako posodobila v smeri novih tehnologij in visoke produktivnosti. Vzpostavljen bo sistem tveganega kapitala.
4. Do leta 2035 bo Slovenija z enakovredno vključenostjo v raziskovalno, gospodarsko in politično dinamiko sodobnega sveta ponovno prevzela vodilno vlogo med EU-13. Slovenska znanost bo na ključnih področjih konkurenčna na mednarodni ravni in privlačnejša za tuje raziskovalke in raziskovalce ter študentke in študente.
5. Za doseganje navedenih ciljev je do 2030 nujno vlagati več kot 1,25 % BDP javnih sredstev letno, skupaj z zasebnim sektorjem je cilj 3 % BDP. Vlaganja v raziskave in razvoj prispevajo k zagotavljanju blaginje. Le tako je mogoče anticipirati globalne družbene spremembe zaradi podnebnih sprememb, tehnološkega razvoja in starajoče družbe.
6. Slovenija bo vzpostavila uspešen sistem prenosa domačega znanja in tehnologij v gospodarsko rabo in izboljšala politiko zaščite in izkoriščanja intelektualne lastnine. Vzpostavila bo eko sistem vlaganj tveganega kapitala v razvoj inovacij.
7. Slovenija bo uspešno odgovorila na izzive podnebnih sprememb in do leta 2045 dosegla podnebno nevtralnost. Ta prehod bo podprt z obsežnimi vlaganji v energetsko, prometno in okoljsko infrastrukturo. Skupaj z vlaganji na drugih področjih (zdravstvo, skrb za starejše, izobraževanje, raziskovanje in digitalizacija) bodo do leta 2045 znašala državna vlaganja v infrastrukturo do 4% BDP letno.
8. Izvozno usmerjena predelovalna dejavnost (industrija), skupaj s spremljajočimi storitvami, bo še naprej glavna nosilka materialnega razvoja Slovenije. Ob državni spodbudi se bo prestrukturirala v smeri visokih tehnologij, energetske varčnosti, digitalizacije in novih, zelenih proizvodenj in storitev. Dodana vrednost na zaposlenega v industriji se bo do leta 2035.

Opis stanja

1. Slovenija je po začetnem zagonu do leta 2005, ko je bil njen razvoj hitrejši, začela primerljivo z ostalimi novimi članicami EU zaostajati. Glavni razlog je poleg političnih razlogov počasnejša rast produktivnosti, ki bi slonela na tehnološkem napredku. Ta bi moral biti osnovan prvenstveno na domačem znanju in inovacijah.
2. Položaj slovenske raziskovalne in inovacijske dejavnosti ni dober ne v EU (ni več niti vodilna med državami EU-13) ne na svetovni ravni. Raziskovalna in inovacijska strategija do leta 2020 ni bila zadovoljivo realizirana, nova še ni sprejeta.Naložbe v raziskave in razvoj iz državnih virov so trenutno v višini 0,56 % BDP, kar je med nižjimi v EU-27. Slovenska raziskovalna infrastruktura v javnem sektorju je večinoma zastarela, vključno z opremo in objekti.Slovenija se srečuje z begom možganov in za mednarodni prostor ter razvojne prioritete Slovenije neprilagojenim visokim šolstvom.
3. Področja raziskav, visokega šolstva, inovacij in tehnologije so v pristojnosti različnih ministrstev, zaradi česar načrtovanje in izvajanje nalog ni usklajeno. Nimamo agencije, ki bi bila odgovorna za kompetentno izvajanje tehnološkega razvoja (nekdanja Javna agencija za tehnološki razvoj Republike Slovenije (TIA)). Obstoječe institucije (Spirit, Podjetniški sklad) teh nalog ne opravljajo zadovoljivo.
4. Slovenija je le še zmerna inovatorka. Finančni in drugi podporni mehanizmi za razvoj izdelkov, nastajajočih tehnologij in novih visokotehnoloških podjetij niso zadovoljivo vzpostavljeni. Predvsem je odsoten mehanizem financiranja gospodarske rabe inovacij preko skladov tveganega kapitala.
5. V zadnjih 15 letih je zastala obnova družbene (zdravstvo, izobraževanje, raziskave) in materialne (energetika, promet, okolje, digitalna omrežja) javne infrastrukture, zato se danes Slovenija ne more učinkovito odzvati na sodobne izzive, kakršni so zdravstvena kriza in starajoče prebivalstvo, podnebne spremembe in splošno razvojno/tehnološko zaostajanje, na čelu z digitalizacijo družbe.
6. Slovenska izvozno usmerjena industrija, ki je bila do sedaj osnova za materialni razvoj Slovenije, je v povprečju tehnološko zaostala, preveč delovno intenzivna ter energijsko in snovno potratna. V glavnem proizvaja sestavne dele in surovinsko in energijsko intenzivne polproizvode za proizvajalce končnih izdelkov v razvitem svetu (z nekaj izjemami, kot je na primer farmacevtska industrija). Zaradi take sestave in s tem podrejenega položaja v mednarodnih verigah vrednosti je dodana vrednost na zaposlenega nizka.

Rešitve

1. Znanje, strokovnost in sposobnost bodo temelji pospešenega razvoja Slovenije. Zato bodo upoštevani kot glavni kriterij pri implementaciji razvojnih politik na vseh področjih.Prednostne razvojne politike bomo oblikovali na naslednjih področjih:
   • zdravje in starajoča družba,
   • krepitev visokega šolstva in raziskav na prednostnih področjih, vključno z internacionalizacijo,
   • obvladovanje podnebnih sprememb z razogljičenjem družbe,
   • tehnološki razvoj industrije z digitalizacijo vred, ki bo temeljil predvsem na dosežkih razvoja in raziskav.Znanje, strokovnost in sposobnost bomo ustrezneje nagrajevali, tako da bomo posodobili celotni plačni sistem v javni upravi z uvedbo višjih plačnih razredov od dosedanjih.
2. Sprejeli in izvajali bomo strategije na področju visokega šolstva ter razvoja in inovacij za obdobje 2021-2030. Poudarek bo na naslednjih področjih:
   • Kadrovska in materialna krepitev visokošolskega izobraževanja in raziskav na prednostnih področjih, tako da bodo vlaganja pri investicijah v opremo in zgradbe znašala 2 mrd, tekoči stroški delovanja pa se bodo povečali na 1,25% BDP letno do leta 2030. Dvig s sedanjih 0,56% BDP bo potekal postopoma po 0,08% BDP letno. Vzporedno se bodo povečevala vlaganja podjetij v razvoj in raziskave na vsaj 2,25% BDP letno, tako da bodo leta 2030 v Sloveniji znašala skupna vlaganja v razvoj in raziskave vsaj 3,5% BDP letno.
   • Omogočili in spodbujali bomo prihod tujih študentov, študentk, predavateljic in predavateljev ter povratek slovenskih znastvenic in znanstvenikov iz tujine. Z ustvarjanjem dobrih pogojev za delo in ustreznim nagrajevanjem bomo ublažili beg možganov, predvsem mladih, ki končajo dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje.
   • Ureditev statusa davčnih rezidentov za raziskovalce na začasnem delu v tujini.
   • Ponovno bomo vzpostavili shemo mladih raziskovalcev v gospodarstvu in do leta 2030 zagotovili 2.000 novih mladih raziskovalcev v gospodarstvu.
   • Raziskovalna in inovacijska dejavnost bo temeljila na odličnosti s poudarkom na kakovosti po mednarodnih standardih. Kakovost institucij bomo preverjali z redno mednarodno evalvacijo na 3-5 let.
   • Za izboljšanje javne podobe in informiranje javnosti o pomenu raziskav in razvoja za izboljšanje kakovosti življenja in blaginjo je nujno obveščanje javnosti in odprto komuniciranje. Pri tem je potrebno sodelovanje z mediji in izvajanje izobraževalnih dejavnosti na vseh ravneh, vključno s programi uvajanja šolarjev, dijakov in študentov v raziskovalno delo. Za uspešno izvedbo je nujno izobraziti kadre. Za koordinacijo aktivnosti skrbi delovna skupina na Ministrstvu.
3. Izboljšali bomo usklajevanje izobraževanja, raziskav in razvoja. To bomo dosegli z ustanovitvijo novega ministrstva za visoko šolstvo, raziskave in razvoj, ki bo vključevalo področja raziskav, visokega šolstva, inovacij in prenosa tehnologij, brez nižjih izobraževalnh ravni in športa. Novo ministrstvo bo tesno sodelovalo z ministrstvoma za gospodarstvo in finance pri boljšem načrtovanju razvoja. V okviru tega ministrstva bosta vključeni dve državni agenciji, in sicer za znanost (ARRS) in za tehnologijo (TIA), ki jo je potrebno še ustanoviti. Tehnološka agencija bo skrbela predvsem za premostitev vrzeli med akademsko sfero in gospodarstvom s spodbujanjem razvoja tehnologij/izdelkov na stopnji tehnološkega razvoja 3-6 (TRL 3-6), vključno z zaščito intelektualne lastnine. Za omogočanje izvajanja teh nalog bo v okviru TIA ustanovljen Tehnološki sklad.
4. Zagotovili bomo učinkovitejši prenos inovacij v gospodarsko rabo. Vzpostavili bomo ekosistem skladov tveganega kapitala, ki bo omogočil razvoj inovacij po lestvici tehnološke zrelosti (TRL) od 3 do 9 v višini 1% BDP tako, da bo za to zagotovljeno do 0,5% BDP javnih sredstev, ki se bodo dopolnjevala z vsaj 0,5% BDP iz privatnih virov.Za realizacijo teh nalog bosta pristojna TIA ter Ministrstvi za finance in gospodarstvo skupaj z SDH.
5. Pripravili bomo okvirni dolgoročni in podrobnejši srednjeročni (do leta 2030) načrt vlaganj države v infrastrukturo po družbenih prioritetah (zdravje, podnebne spremembe, razvoj) in področjih:
   • Družbena infrastruktura: zdravstvo, dolgotrajna oskrba starejših, stanovanjska izgradnja, izobraževanje, raziskave in razvoj, kultura, itd.
   • Gospodarska infrastruktura: energetika, promet, kmetijstvo, varstvo pred naravnimi nesrečami in varovanje okolja, digitalna omrežja, itd.Vlaganja v infrastrukturo bodo znašala okvirno 4% BDP letno do leta 2050, skupno 60 mrd po cenah iz leta 2019. Dinamika vlaganj bo prilagojena gospodarskim ciklusom.Sredstva za izvedbo teh vlaganj bomo zagotavljali s kombinacijo virov iz evropskih sredstev, rednih proračunskih virov za investicije ter lastnih sredstev, zadolževanja in zasebnih vlaganj (predvsem na področju stanovanjske gradnje in gospodarske infrastrukture).
6. Posodobili bomo slovensko industrijo, tako, da bomo dobili sodobno, v izvoz usmerjeno industrijo z visoko dodano vrednostjo, ki bo racionalno izrabljala človeške, energijske in surovinske vire. Poseben razvojni izziv bo zeleni prehod, ki ponuja priložnosti za razvoj novih proizvodov, storitev in tehnologij, ki jih bo slovenska industrija izkoristila.

Z dopolnitvami zakonodaje bomo dodatno spodbujali podjetja za povečanje investicijskih in razvojnih vlaganj v skladu z družbenimi prioritetami (zdravje, podnebni prehod, digitalizacija). Glavni ekonomski kriterij za dodeljevanje spodbud bo višina dodane vrednosti na zaposlenega in ne več število novih delovnih mest.

Spodbujali bomo oblikovanje grozdov oziroma podjetniških skupin, ki bodo dosegale enakopravnejši položaj v mednarodnih verigah vrednosti in tako večji delež v skupni dodani vrednosti. Še posebej bomo spodbujali nova visokotehnološka podjetja, ki bodo nastala na podlagi domačega znanja.

Pričakujemo, da se bosta v industriji do leta 2035 dodana vrednost na zaposlenega in delež visokotehnoloških proizvodov v skupnem izvozu podvojila.

Ukrepi in časovnica

UKREP #1

Potrebno je preveriti in po potrebi posodobiti naslednje strateške razvojne dokumente: Strategija razvoja Slovenije do leta 2030, Raziskovalno inovacijska strategija Slovenije 2021-2030, Nacionalni program visokega šolstva Slovenije 2021-2030, (Dolgoročna podnebna strategija Slovenije do leta 2050 in Nacionalni energetsko podnebni načrt do leta 2030 ter Energetski koncept Slovenije v okviru poglavja Podnebne spremembe), Strategija razvoja prometa R Slovenije do leta 2030, Industrijska strategija Slovenije 2021-2030, drugi strateški načrti na področjih družbene in gospodarske infrastrukture.

UKREP #2

V plačnem sistemu javnega sektorja se uvedejo dodatni plačni razredi nad 65 do razreda 100.