Vizija

1. Država, ki vključuje mlade in ima jasno sliko o prihodnosti!
2. Kvalitetna, na znanju temelječa delovna mesta.
3. Mladim bolj dostopna stanovanja.
4. Zakonsko regulirana pridelava in uporaba konoplje.

Opis stanja

1. Aktivna udeležba mladih

V ospredje prihaja generacija kreativnih mladih, ki se politično prebujajo in poleg tradicionalne politične participacije pogosto uporabljajo tudi nekonvencionalne oblike, kot sta na primer politično potrošništvo ali podpisovanje peticij, udeleževanje protestov, angažirano glasovanje na referendumih itd. V svojem političnem prepričanju so mladi vedno bolj progresivni (tudi na desni politični opciji) in pragmatični, saj se radi, zaradi želje po pripadnosti, aktivno vključujejo v oblikovanje družbe. Raziskava Mladi 2020 je pokazala, da so mladi naklonjeni prepričanju, da so tako mladi kot starejši zapostavljeni, ko gre za vprašanje njihove blaginje. Iz tega sledi, da mladi, vsaj kar zadeva vprašanje družbene blaginje, premorejo visok potencial za medgeneracijsko sodelovanje.

Raziskava ugotavlja, da se je splošno zanimanje mladih za politiko nekoliko povečalo, a vseeno med mladimi vlada nizko zaupanje v nosilce politične oblasti, kar se kaže predvsem v visoki razširjenosti mnenja, da posamezna oseba v naši družbi nima pravega vpliva na početje širše družbe/oblasti. To ima negativen vpliv predvsem na udeležbo na volitvah oziroma na politično participacijo mladih, ki zato ostaja nizka. Trend je, da se mladi udeležijo referendumov, na katerih imajo občutek, da gre za oškodovanja blaginje posameznika, kar se je potrdilo tudi na referendumu o vodi. Vseeno pa – predvsem Z – generacije ni enostavno mobilizirati. Mladi volivci so namreč hkrati napredni in konzervativni, saj se vračajo k starim vrednotam. Raziskava je zaznala tudi občuten potencial za politično radikalizacijo, saj je pri četrtini mladih navzoče prepričanje o legitimnosti rabe nasilja, ko gre za višje cilje. Prav tako se pogosteje ukvarjajo z nekonvencionalnimi oblikami politične participacije (protesti, peticije, dogodki/delavnice…) saj se počutijo, da je njihov glas tako bolj slišan kot pri običajnih oblikah politične participacije (glasovanje na volitvah in referendumih, kandidiranje, članstvo v politični stranki..).

V tem okviru zaznavamo izrazit porast liberalnih vrednot med mladimi, kar se kaže v večji naklonjenosti priseljencem pa tudi istospolnemu starševstvu. Slovenska družba kot celota se sooča z resnimi težavami s tolerantnostjo, saj se mladi redno srečujejo s sovražnim govorom in menijo, da ga je v slovenski družbi preveč. Od tod ni presenetljivo, da v zadnjih desetih letih beležimo znaten upad splošnega zadovoljstva mladih z življenjem. Vsi ti trendi jasno kažejo, da se zdravje mladih, še posebej ko gre za duševno zdravje, danes kaže kot eden ključnih izzivov mladinske politike.

2. Problem prekarnosti

Slovenija še vedno močno odstopa navzgor od evropskega povprečja po deležu mladih v prekarnih oblikah zaposlovanja. Za povečanje svojih zaposlitvenih možnosti so vse bolj pripravljeni na geografsko mobilnost, na dodatno izobraževanje, občutno bolj so pripravljeni sprejeti tudi začasno zaposlitev in nižje plačilo. Kar dve tretjini mladih sta za preprečitev nezaposlenosti pripravljeni stopiti na samostojno podjetniško pot. Mladi torej vse bolj pristajajo na negotove razmere glede zaposlitve, kjer je bolj od varnosti pomembno, da bo delo zanimivo, z visoko stopnjo avtonomije ter z jasno usmeritvijo.  Razmere na trgu dela so torej skupaj s širšimi storilnostnimi pritiski v sodobni družbi gotovo med ključnimi razlogi za izrazito povečanje stresa med mladimi. V primerjavi z letom 2010 se je delež mladih, ki več dni v tednu čuti stres, več kot podvojil. Močno se je tudi povečal delež mladih, ki čuti osamljenost kot problem. Močno se je povečala zaskrbljenost mladih glede drugih ključnih področij življenja, kot je pomanjkanje denarja, (ne)uspeh v šoli ali poklicu, težave z (ne)zaposlitvijo ali stanovanjski problem.

3. Stanovanjska politika

Pri najemnih stanovanjih se soočamo z dvema resnejšima problemoma. Prvič, najemnih stanovanj je v Sloveniji premalo, trg najemnih stanovanj pa zaradi tega praktično ne deluje. Še bolj zgovoren je podatek, da se pri nas v najem daje približno 10 odstotkov vseh stanovanj. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi za učinkovito delovanje trga moral delež najemnih stanovanj znašati vsaj 30 odstotkov. Nizko zanimanje za oddajanje stanovanj pa je ob relativno visoki obdavčitvi dohodka z naslova najemnin povezano tudi s strahom potencialnih najemodajalcev, da bi z najemniki utegnili imeti precej komplikacij. Drugič, do neke mere smo omejeni z mentaliteto, po kateri je nakup lastnega stanovanja eden izmed življenjskih ciljev velikega dela Slovencev. Po podatkih Eurostata iz leta 2016 je delež ljudi, ki so živeli v lastniških stanovanjih znašal 75 odstotkov. Za primerjavo, ta delež je v Nemčiji znašal 52 odstotkov. Ob tem je zaskrbljujoč tudi podatek, da je pri nas nezasedenih kar 20 odstotkov naših stanovanjskih kapacitet.

V Ljubljani je po ocenah Ministrstva za okolje in prostor takih stanovanj okoli 25.000. Precejšen delež teh stanovanj je najbrž vseeno oddan, jasnost in preglednost situacije pa sta na ta način talki obdavčitve dohodka z naslova najemnin. Po podatkih SURSa je od leta 2010 število ljubljanskih gospodinjstev naraslo za več kot 10,000, medtem ko je bilo v tem času zgrajenih le okoli 4,000 stanovanj. Stanovanj v prestolnici se gradi premalo, velik del tistega, kar se zgradi, pa je luksuzno. Povprečna velikost novo grajenih stanovanj v Ljubljani je v minulem desetletju znašala krepko čez 100 kvadratnih metrov. S tem ne bi bilo nič narobe, če bi se zaradi selitev premožnejših v nove kapacitete, stare vračale nazaj na trg najemnih oziroma lastniških stanovanj. A ta proces očitno ne teče po pričakovanjih, kar se odraža v slabi ponudbi in tržnih neučinkovitostih. Cene stanovanj so do danes rastle bistveno hitreje od plač, in nič ne kaže, da se bo trend kmalu obrnil. Stanovanjske probleme mladih največkrat rešujejo njihovi starši – ti so bodisi zgradili hišo z namenom, da bodo v njej živeli tudi otroci, bodisi plačajo del kupnine stanovanja ali pa vstopijo v vlogo poroka pri stanovanjskem kreditu.

4. Neregulirana pridelava in uporaba konoplje

Na podlagi študije NIJZ (2018) med prebivalci starimi od 15 do 64 let uporaba konoplje narašča, saj je to zeleno rastlino doslej izkusilo že več kot 20% prebivalcev v tej starostni skupini. Vendar ima sistem sedanje ureditve na področju gojenja in uživanja konoplje zaradi svoje represivne narave precej več negativnih kot pozitivnih učinkov tako na posameznika kot na družbo kot celoto. Istočasno je povsem neizkoriščen potencial pri industrijski, gospodarski in medicinski rabi, ki jih ta avtohtona rastlina ponuja. Predlog regulacije pridelave in uporabe konoplje v veliki meri bazira na kanadskem modelu regulacije, ki je v Kanadi v veljavi od leta 2018.

Rešitve

1. Aktivna udeležba mladih

Vsekakor je tukaj ključna rešitev dvosmerna komunikacija (da se mladi zavedajo, da njihov glas šteje ter da bodo imeli neko osebno korist, ki bo vplivala na posameznikovo življenje. Cilj, ki smo si ga zadali s to točko je povečanje deleža mladih na naslednjih volitvah (cilj bi bil 40% mladih med 18 in 30let).

Na splošno so mladi bolj motivirani za sodelovanje, ko kandidati obravnavajo vprašanja, ki so pomembna za njih in njihove lokalne skupnosti. Rešitve, ki jih predlagamo za bolj aktivno udeležbo mladih na volitvah^[1]:

1. Pri vseh odločitvah dati prednost prihodnji blaginji ljudi, prihodnjih generacij in planeta.
2. Dostop do kakovostnih in varnih delovnih mest in s tem boljša prihodnosti (pravica).
3. Zagovarjati socialne pravice in socialno zaščito mladih.
4. Dati mladim besedo pri oblikovanju nove, digitalne realnosti.
5. Osredotočanje na koristi življenja v odprtih in raznolikih družbah.
6. Podpirati in spodbujati reformo izobraževalnih sistemov (in spodbujati aktivno vključevanje mladih v družbo).

Vključevanje LGBTIQA+ skupnosti

Liberalizacija vrednot mladih ne pomeni, da mladi živijo v zelo strpnem in odprtem okolju/družbi. Predvsem je potrebno preprečiti, da bi bili mladi, ne glede na njihovo spolno usmerjenost, počutili kot žrtve diskriminacije zaradi spolne usmerjenosti ali identitete. Kot rešitev bi si prizadevali dovoliti poroke istospolnim partnerjem.

2. Delovna mesta prihodnosti

• Spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti
  Izboljšati je potrebno sistema prenosa znanja in okrepiti kulturo patentiranja. Pripraviti inovacijske in raziskovalne oblike spodbud v gospodarstvu. Potrebujemo jasno definirane cilje in vire, ki bodo omogočili izvajanje načrtovanih politik.

• Podpora podjetništvu mladih in pomoč zagonu dejavnosti mladih kmetov
  Predvsem z zagotavljanjem podpornega okolja, ki bo vključevalo osnovno svetovanje, mentorstva, presojo poslovnih idej in druge vrste usposabljanj. Spodbude morajo biti namenjene mladim podjetjem, pa tudi poslovnemu sodelovanju in zaposlovanju mladih v mladinskih zadrugah. To bi razširili tudi na obrtnike. Generacijska pomladitev je eden od osnovnih pogojev za hitrejše prestrukturiranje in za povečanje konkurenčnosti slovenskega kmetijstva.

• Razvoj podporne mreže socialnega podjetništva
  Ustvariti je potrebno zakonsko podlago za delovanje socialnih podjetij. Trenutna zakonodaja ne omogoča delovanja socialnega podjetništva po njegovi osnovni definiciji.

• Prilagoditi strukturo izobraževalnih programov s spremembami na trgu dela
  Na trgu dela imamo že več desetletij očitna presežek in primanjkljaj določenih strok. Z globalizacijo se je ta razmik še poglobil. Naredili bomo poglobljen pregled deficitarnosti posameznih strok, tudi iz vidika razvojnih prioritet, ter predlagali ustrezne tako glede aktivnih politik zaposlovanja kot glede srednješolskih in študijskih programov ter vpisnih mest.

3. Stanovanjska politika

• Celosten pristop k reševanju stanovanjske problematike.
  Sprejeti je potrebno sistemske in dolgoročne ukrepe glede financiranja izgradnje novih stanovanj ter dostopanosti stanovanj mladim in socialno ogroženim – program gradnje 10,000 novih stanovanj do leta 2026, zagotavljanje dostopa do neprofitnih stanovanj, zagotavljanje nakupa stanovanj po netržni ceni ter subvencioniranje obrestnih mer pri prvem nakupu stanovanj.

• Hitrejše reševanje sodnih sporov in urejanje odnosov med najemniki in najemodajalci in več ugodnosti oddajanja stanovanj preko javne zasebne službe.
  Takšni mehanizmi bodo spodbudili lastnike, da aktivneje sodelujejo pri zagotavljanju večje ponudbe najemnih stanovanj v zasebnem sektorju. Razmisliti je potrebno o dodatnih spodbudah oddajanja stanovanj s pomočjo javne službe, to službo pa primerno opremiti.

• Več neprofitnih najemnih stanovanj in subvencioniranje tržne najemnine.
  V poštev pride podobna pomoč, kot je trenutno že na voljo študentom. Neprofitnih stanovanj je bistveno premalo, zato so tudi kriteriji za pridobitev takega najema zelo strogi in za večino mladih ta opcija ne pride v poštev.

• Strožji pristop kratkoročnega oddajanja stanovanj turistom (omejitev območja, kjer je kratkoročno oddajanje dovoljeno…)
  Znižati je potrebno dobičkonosnost oddajanja nepremičnin, ki so sicer primerne za življenje mladih ljudi, v kratkoročni najem turistom.

4. Regulacija pridelave in uporabe konoplje

Cilj predloga je omogočiti varno in prosto uporabo konopljinih izdelkov v medicinske, industrijske in rekreativne namene, kot tudi čim bolje izkoristiti gospodarski potencial konoplje, ki je najbolj razviden na Nizozemskem, v nekaterih zveznih državah ZDA in v Kanadi.

Popolna legalizacija in regulacija bi prinesla naslednje pozitivne učinke slovensko družbo in gospodarstvo, saj bi prinesla zaščito uporabnikov konoplje v medicinske kot tudi rekreativne namene, zavarovanje mladoletnih oseb (pri katerih trenutno beležimo porast uporabe konoplje) razbremenitev policije in sodišč ter znižanje kriminalitete (zmanjšanje črnega trga). Naprej bi pospešili ustvarjanje delovnih mest, neposredno povezanih z novonastalim trgom legalne konoplje ter posredno –  privabljanje turistov (e.g. Amsterdam). Povečanje sredstev  v državnem proračunu, ki bi pritekla v obliki trošarin in davkov na konopljine izdelke, -> npr. uporaba v namen  gradnje stanovanj,..

[1] Sprejela Generalna skupščina Evropskega mladinskega foruma, 2018, prilagojeno.

Ukrepi in časovnica

UKREP #1

S spremembo zakona o Stanovanjskem skladu se določi program izgradnje novih stanovanj (10,000 novih stanovanj do leta 2026), zagotovijo viri financiranja (z izdajo obveznic, prevzem dela portfelja DUTB) in oblikujejo prioritetne liste dostopnosti do stanovanj za mlade družine in socialno ogrožena gospodinjstva.

UKREP #2

Novela Zakona o socialnem podjetništvu kot podlage za delovanje podjetij, ki hkrati zasledujejo cilja avtonomne rentabilnosti in reševanja določenih družbenih problemov. Gre za vzpenjajočo obliko podjetništva v svetu, ki opravlja vse pomembnejše družbene funkcije.

UKREP #3

Noveliranje Stanovanjskega zakona z namenom finančne okrepitve javne najemniške službe, ki s trenutnimi kadrovskimi resursi ne bo kos težjim nalogam.Spremeni se del Stanovanjskega zakona, ki zapoveduje delež etažnih lastnikov, ki se morajo strinjati za spreminjanje namembnosti določenih prostorov ter pa določbe v delu zakona, ki omejuje kratkoročno oddajanje nepremičnin v najem.

UKREP #4

Sprejem zakona o pridelavi in uporabi konopljeIzdelava študije in na njeni osnovi oblikovanje zakonodaje o legalizaciji in regulaciji pridelave in uporabe konoplje. Po sprejetju zakonodaje, se ustanovi javni organ, ki ureja in preverja kakovost izdelkov. Potrebno določiti stroge predpise in vse ukrepe za omejevanje črnega trga. Definirati je potrebno Izdelke z nižjo vsebnostjo THC ter izdelke z višjo vsebnostjo THC. Nadaljnje bi model regulacije razdelili v razrede, ki bi definirali uporabo, dovoljenja, licenciranje, obdavčitev:

• Konoplja v industriji (dvig stopnje izdelkov z nižjo vsebnostjo THC iz trenutnih 0,2% na 1%) – omogočilo sejanje več različnih sort in večjo konkurenčnost. Omogočiti prodajo konopljinih ekstraktov (zagotoviti predvidljivo in stabilno okolje – trenutno oznaka »nova živila« – drago in dolgotrajno dovoljenje za prodajo izdelkov, to uredimo da kmetu olajšamo prodajo).
• Konoplja v medicini – priprava pravne podlage za zdravljenje s konopljo, implementirati sistem licenc: licence za pridelavo, predelavo, prodajo, raziskovanje, analitično testiranje, izvoz in patentiranje zdravil. Za izdelke z visoko vsebnostjo THC veljajo enake določbe kot za farmacevtske izdelke in jih krije ZZZS (trošarina se ne obravnava), ustanovitev Inštituta in potrebno izobraževanje zdravnikov in standardiziranje strokovnih priporočil za predpisovanje.
• Rekreativna raba konoplje – urejeno istočasno kot legalizacija v zdravstvene namene.
• Implementacija licenc:
• Pridelava konoplje (dovoljena žetev, razmnoževanje, prodaja, distribucija, cele rastline, semen, vršičkov, dovoljena prodaja in distribucija za mikro in standardno pridelavo konoplje, licenc za predelavo konoplje, licenc za analizo in testiranje konoplje in licenc za raziskovanje konoplje ter pogojno ostalim imetnikom licenc).
• Vzgoja konopljinih podtaknjencev (vzgoja, razmnoževanje, kultivacijo semen in rastline, žetev ter prodaja in distribucija rastlin in semen, ostalim imetnikom licenc za pridelavo, predelavo, analizo in testiranje ter raziskovanje konoplje ter pogojno ostalim imetnikom licenc).
• Predelavo konoplje (pridobivati konopljine produkte, vendar NE: kultivacije, žetve sinteze, pridelave.. Distribucija konoplje ter vršičkov ostalim imetnikom licenc za predelavo, analizo in testiranje ter raziskovanje konoplje. Dovoljena mu je tudi prodaja celotnih konopljinih rastlin in semen ostalim imetnikom licenc za vzgojo konopljinih podtaknjencev, prodaja in distribucija ostalim imetnikom licenc za prodajo).
• Prodajo konoplje – prodaja in distribucija konopljinih izdelkov vsem odraslim osebam in ostalim imetnikom licenc za poslovanje s konopljo (razen imetnikom licenc za pridelavo konoplje ter pogojno (končni izdelki) ostalim imetnikom licenc).
• Analitično testiranje konoplje (pridobivati konopljo z spreminjanjem njenih kemičnih in fizičnih lastnosti na kakršenkoli način, ne dovoljuje prodaje ali distribucije).
• Raziskovanje konoplje (posedovati, pridobivati, transportirati, pošiljati ali dostavljati konopljo med različnimi lokacijami, ki jih licenca priznava (Cannabis Drug Licence).
• Patentiranje zdravil iz konoplje (proizvodnja in prodaja zdravil, ki vsebujejo izvlečke konoplje. Licenca imetniku dovoljuje prodajo ali distribucijo zdravil, ki vsebujejo izvlečke konoplje(potrditev Zdrav. Zbornice Slovenije) ter ostalim imetnikom licence, laboratorijskim centrom, farmacevtom, zdravnikom, ostalim zdravniškem osebjem.

Licence se podeljujejo na podlagi zgoraj definiranih pogojev in so med seboj združljive, njihovo število ni omejeno. Potrebno urediti licence za manjše pridelovalce in predelovalce (< 200m2 pridelovalne površine in < 600kg letnega pridelka suhih konopljinih vršičkov), ki bodo lažje dostopne, bodo deležne nižje stopnje trošarine in ne bodo potrebovale visokih investicij za vstop na trg.

Predlog obdavčitve rekreativne konoplje v Sloveniji:

• Trošarinska stopnja (osnova: povprečna cena na trgu pred davki) plačana s strani pridelovalcev konoplje:15% prodajne cene na izdelke z vsebnostjo THC <15%, 20% prodajne cene na izdelke z vsebnostjo THC med 15% in 25%, 25% prodajne cene na izdelke z vsebnostjo THC >25%, in
  20% na ostale izdelke iz konoplje (jedilni izdelki, pijača, itd.)
• DDV (osnova: povprečna cena na trgu, povečana za trošarino), plačan s strani kupcev: 22%.

UKREP #5

Z noveliranjm Zakona o dohodnini se ustrezno prilagodi akontacija dohodnine iz naslova prejemkov od oddajanja nepremičnin v najem, z znižanjem stopnje iz 25% na 10%. Uvede se davčna olajšava za posameznike, ki oddajajo svoje nepremičnine v najem pod okriljem javne najemniške službe.