Vizija

1. Slovenija bo dosegla podnebno nevtralnost do leta 2045.
2. Odpornost proti negativnim posledicam podnebnih sprememb bomo izboljšali s kadrovsko, organizacijsko in materialno krepitvijo vladnih upravnih organov in drugih javnih služb, na čelu z javno službo za zaščito in reševanje. Usmerjali bomo vojaške investicije v opremo, ki bo služila temu namenu. Povečali bomo investicije v proti poplavno zaščito in v izboljšanje oskrbe s pitno vodo. Povečali bomo zmogljivost namakalnih sistemov na kmetijskih področjih.
3. Zagotovili bomo energetsko avtonomnost Slovenije z zanesljivo in varno oskrbo z nizkoogljičnimi energijskimi viri po cenah, ki bodo nižje od evropskega povprečja. To bomo dosegli z izgradnjo domačih proizvodnih kapacitet, tako da bo leta 2045 uvozna odvisnost pri oskrbi z energijo manjša od 20%.
4. Promet bo z zamenjavo energijskih virov in krepitvijo železniškega prevoza razogljičen do leta 2045. V obdobju do takrat pa bo potrebno na obstoječih sistemih zagotavljati zmanjševanje ogljičnega odtisa (boljša infrastruktura, vozila, digitalizacija (pametna infrastruktura itd)).
5. Nadaljevali bomo s vzpodbujanjem energetske sanacije stavb javnega in privatnega sektorja in vzpodbujali racionalno rabo energije v gospodarstvu, predvsem v energijsko zahtevni industriji.
6. Kljub dolgoročni povprečni rasti bruto družbenega proizvoda za 2,5%, bomo v primerjavi z letom 2019 končno porabo energije zaradi tehnološkega prestrukturiranja in bolj učinkovite rabe energije zmanjšali. Elektrika bo predstavljala pretežni delež energijskih virov.
7. Za doseganje navedenih ciljev bomo porabili do 1,5 % BDP javnih sredstev na letni ravni, vključno z evropskimi viri, preostala potrebna sredstva bomo zagotovili z drugimi mehanizmi.

Opis stanja

1. Slovenija zaostaja za podnebnimi cilji, predvsem zato, ker nima konsistentne strategije, kako jih doseči. Poleg tega ne uspe realizirati že tako skromnih ciljev, ki si jih je zadala pred šestimi leti.
2. Izgradnja ključnih energetskih objektov, ki bi omogočali doseganje ciljev razogljičenja, zaostaja zaradi dolgih in zapletenih predinvesticijskih postopkov, predvsem umeščanja v prostor, ter zaradi ne dovolj kvalitetne pripravljenosti projektov.
3. Financiranje in poraba sredstev za doseganje podnebnih ciljev je razdrobljeno, pogosto se porablja za manj pomembne stvari, zato se ključne investicije ne izpeljujejo.
4. Organiziranost na področju ukrepanja proti podnebnim spremembam je neustrezna. V upravi/vladi se ukvarja s to problematiko več resorjev, ki medsebojno niso učinkovito koordinirana. Različni politiki, ki se pogosto izmenjujejo na čelu ključnih resorjev, praviloma niso dorasli nalogam na področju podnebnih sprememb, poleg tega uveljavljajo različne poglede na razvoj energetike in celotnega kompleksa delovanja na področju podnebnih sprememb. Vse to hromi učinkovitost države pri doseganju podnebnih ciljev.
5. Tudi energetska podjetja delujejo neusklajeno, usmerjena so v tekoče poslovanje, za razvoj (z določenimi izjemami) ni pravega posluha. To se dogaja tudi zato, ker na strani lastnika/države ni konsistentne strategije glede ukrepanja proti podnebnim spremembam na področju energetike in ker je agencija, prostojna za upravljanje kapitalskih naložb države (SDH), prvenstveno osredotočena na doseganje finančnih in ne razvojnih ciljev. Pri vodenju energetskih podjetij preko nadzornih svetov ni zagotovljena kompetentnost, ker se pri kadrovanju v nadzorne svete s strani SDH upošteva prvenstveno politična pripadnost, ne pa strokovnost. Taka nekompetentnost se postopoma seli na nivo upravljanja družb (v zadnjem času intenzivno), kar hromi sposobnost energetskih družb za kvalitetno delovanje in doseganje podnebnih ciljev na področju energetike.
6. Zaradi hitrega dviganja cen CO2 kuponov se zaostruje poslovanje termoenergetskih podjetij, ki uporabljajo fosilna goriva, predvsem TEŠ, tudi termoelektrarn toplarn, ki oskrbujejo prebivalstvo s toploto. Po drugi strani moramo upoštevati, da predstavlja iztržek za kupone CO2 glavni vir financiranja Podnebnega sklada, torej ima izguba TEŠ zaradi kuponov tudi drugo, pozitivno plat. Pri presoji poslovanja TEŠ je treba upoštevati celotno dodano vrednost, ki se izkazuje s seštevkom poslovnega izida in izkupička za kupone CO2.
7. Sedanji velik (štirikraten) dvig cen energije v Evropi povzroča velike težave končnim uporabnikom. Čeprav se pričakuje, da se bodo cene spomladi umirile, ni za pričakovati, da se bodo vrnile na pred krizno raven. Pričakuje se, da se bo dolgoročno veleprodajna cena elektrike in zemeljskega plina gibala med 70 in 100 eur/MWh, kar je dvakrat več, kot pred to krizo. Takemu nivoju cen bo potrebno prilagoditi celotno energetsko politiko, predvsem končne cene energije za uporabnike. Po drugi strani bodo višje cene energije glavna spodbuda pri varčevanju z energijo in za hitrejšo izgradnjo domačih nizkoogljičnih virov energije ter za hitrejšo pripravo vseh dokumentov in ukrepov, ki bodo to omogočali.
8. Največji onesnaževalec s toplo grednimi plini pri nas je promet, v bodoče bo zaradi tranzita njegov obseg še naraščal. Razogljičenje prometa bo zahtevno, saj bo treba v celoti zamenjati tehnologije pogona cestnih vozil, ki jih bo v bodoče poganjala elektrika, vodik in biogoriva. Sedaj ima cestni promet prevladujočo vlogo pri prevozu oseb (večinski delež) in blaga (tričetrtinski). V bodoče naj bi železnica prevzela bistveno večji delež prevozov oseb in blaga, za kar jo bo treba posodobiti in povečati kapacitete prevoza.

Rešitve

1. Prenovitev strateških dokumentov, predvsem Dolgoročne podnebne strategije Slovenije do leta 2050 in Nacionalnega energetsko podnebnega načrta ter priprava iz njih izhajajočega Energetskega koncepta Slovenije (EKS), ki bo slonel na kombinaciji jedrske energije in obnovljivih virov energije (OVE). To pomeni, da podpiramo izgradnjo JEK2, saj je njegova izgradnja do leta 2033 ob hkratnem prenehanju uporabe premoga v TEŠ pogoj za nemoteno oskrbo Slovenije z električno energijo in razogljičenje energetike. V EKS bodo v čim večji meri zajeti obnovljivi viri energije (OVE), glede na okoljsko, tehnično in ekonomsko sprejemljivost.
2. Pospešitev upravnih postopkov pri umeščanju v prostor, pridobivanju okoljevarstevenih soglasij in gradbenih dovoljenj za ključne energetske objekte, tudi s prenovo državnih strateških dokumentov in zakonov.
3. Optimizacija virov financiranja za doseganje podnebnih ciljev in združitev v enoten Podnebni sklad. V sredstva sklada bomo vključili tudi evropska sredstva za zeleni prehod iz virov NOO, VFO in drugih evropskih virov. Koriščenje sredstev tega sklada bo podrejeno glavnemu kriteriju učinkovitosti sredstev, to je količini zmanjšanja emisij toplo grednih plinov na enoto vloženih sredstev.
4. Izboljšanje koordinacije resorjev, ki se ukvarjajo s podnebnimi spremembami in energetiko ter priprava sektorske strategije, ki jo naj upošteva SDH pri upravljanju energetskih podjetij. Za ta namen bomo ustanovili poseben vladni organ, ki bo vodil in usklajeval vse aktivnosti na področju ukrepanja proti podnebnim spremembam.
5. Reorganizacija energetskih podjetij z namenom njihove večje učinkovitosti pri doseganju podnebnih ciljev. Rudnik lignita Velenje in TEŠ se izločita iz HSE in preideta pod neposredno upravljanje države (Ministrstva za gospodarstvo in Ministrstva za infrastrukturo), HSE in GEN se združita, da bo združeno podjetje investicijsko in kadrovsko usposobljeno za izvedbo predvidenih investicij. Ravno tako se združijo ELES in SODO ter elektrodistribucijska podjetja, tako da bo zagotovljen usklajen razvoj omrežja in različnih proizvodnih virov.Energetske družbe predstavljajo večino državnega premoženja, ki se bo z investicijami še povečevalo, zato bo nadzorni svet SDH posvetil posebno pozornost kadrovanju uprave SDH, ta pa kadrovanju v nadzorne svete energetskih družb tako, da bo zagotovljena strokovnost in kompetentnost vodilnih ekip v vodstvu SDH in v nadzornih svetih energetskih družb.
6. Dopolnitev programa zapiranja rudnika Velenje. Že sprejeta obveznost zapiranja rudnika lignita Velenje in kurjenja premoga v TEŠ do leta 2033 ter nadaljnje zaostrovanje njunega poslovanja (zaradi rasti cen kuponov CO2 ter pomena izkupička iz prodaje le-teh, nadalje prejetja evropskih sredstev za pomoč pri prestrukturiranju premogovnih regij v skladu s sprejetim programom zapiranja, terja, da se Rudnik lignita Velenje in TEŠ izločita iz HSE in preideta pod neposredno upravljanje vlade (dveh ločenih ministrstev). Tako bo lažje in bolj učinkovito upravljanje celotnega procesa zapiranja rudnika in bilanciranje rezultatov poslovanja, izkupička iz prodaje CO2 kuponov in evropske pomoči. Dopolnili bomo program zapiranja rudnika Velenje predvsem na področju ustvarjanja nadomestnih zaposlitev za sedanje zaposlene v rudniku. TEŠ se ohrani kot energetska lokacija, preusmeritev v program predelave odpadkov.
7. Omilitev posledic rasti cen energije. Zaradi visokih cen energije bo srednjeročno ogroženo poslovanje energetsko intenzivnega dela gospodarstva, energijska revščina pri gospodinjstvih z nižjimi prihodki bo precejšna. Sprejeli bomo ukrepe, ki bodo dvig cen omilili. Najprej s prilagoditvijo davkov in prispevkov (razen DDV) k ceni električne energije. Preverili bomo možnost znižanja stopnje DDV za električno energijo. Pri prebivalstvu s podpovprečnimi dohodki, ki jih bodo višje cene energije socialno ogrozile, bomo uvedli sistem energetskih bonov (vaučerjev).
8. Zagotovitev energijske avtonomnosti. Prednostna bo pospešitev postopkov izgradnje domačih nizkoogljičnih energijskih virov, ki bodo dolgoročno zagotavljali zadostno in stabilno ponudbo energije po zmernih cenah. Steber energetike bo elektroenergetski sistem, ki bo slonel na jedrski energiji in čim večjem deležu obnovljivih virov, skladno z njihovo okoljsko, tehnično in ekonomsko sprejemljivostjo.Predvidevamo, da bomo do leta 2045 postopoma zgradili nove kapacitete obnovljivih virov energije z letno proizvodnjo: sončnih elektrarn z močjo 1,5 GW in letno proizvodnjo 1,5 TWh, vetrnih elektrarn moči 0,3 GW in proizvodnjo 0,5 TWh, pretočnih hidroelektrarn (3 na srednji Savi in HE Mokrice) moči 0,14 GW in proizvodnjo 0,5 TWh, črpalne elektrarne (ČHE Kozjak) moči 0,4 GW in dve plinsko-parni elektrarni moči 300 MW.Zgradili bi tudi dve jedrski elektrarni z močjo 1,100 MW z letno proizvodnjo 8.800 GWh vsaka (od česar bo četrtina namenjena Hrvaški), prvo do leta 2033, da bomo lahko nadomestili zaprtje TEŠ, drugo do leta 2043 kot nadomestilo za obstoječo NEK, ki ji takrat izteče življenjska doba.Skupna letna proizvodnja elektroenergetskega sistema naj bi leta 2045 znašala 25 TWh.

   Da bi take količine zanesljivo dobavili končnim koristnikom, ki bodo zahtevali prilagodljivo dinamiko dobav (zaradi časovno spremenljive proizvodnje OVE, uporabe električnih avtomobilov in toplotnih črpalk), bi posodobili prenosno in distribucijsko omrežje v smeri pametnih omrežij in vanj vgradili določene kapacitete kratkoročnih hranilnikov energije.

   Do leta 2040 bo v energetski rabi vodik postopoma zamenjal zemeljski plin. Večino ga bomo uvažali, tako kot sedaj ZP, manjši del, do 20 %, ga bomo proizvajali doma, pretežno iz občasnih viškov proizvodnje elektrike.

   Za realizacijo navedenih energetskih programov predvidevamo, da bo potrebno zagotoviti okoli 22 milijard evrov (po cenah iz leta 2019), od tega 4,4 mrd evrov nepovratnih sredstev (po cenah iz leta 2019), ki bi jih zagotovili iz podnebnega sklada, NOO in kohezijskih sredstev.

9. Pospešili bomo Pripravo in realizacijo projektov racionalne rabe energije v celotnem gospodarstvu, s posebnim poudarkom na energetsko intenzivnih podjetjih, s pomočjo sredstev iz podnebnega sklada, NOO, kohezijskih sredstev in državnih pomoči.Pospešili bomo energetske sanacije stavb javnega in zasebnega sektorja in za ta namen zagotovili dodatna sredstva iz Podnebnega sklada, Eko sklada in NOO.
10. Zelena mobilnost. Promet predstavlja največji vir toplogrednih plinov (TPG), zato bo deležen posebne pozornosti. Nadaljevali bomo z obnovo celotnega železniškega sistema, vključno s pripravo dokumentacije za hitro progo Šentilj – Sežana, ki bi se gradila po letu 2035. Spodbujali bomo brezogljično cestno mobilnost s posodabljanjem in ohranjanjem osnovne infrastrukture, digitalizacijo in izgradnjo infrastrukture za polnjenje vozil z elektriko in vodikom. V omejenem obsegu bomo spodbujali nakup novih vozil na brezogljični pogon.Velik poudarek bomo namenili prehodnemu obdobju, v smislu preprečevanja zastojev na obstoječih cestah, S tem bomo zmanjšali onesnaževanje okolja (hrup, emisije itd) in prihranili veliko denarja državljanom in uporabnikom cest (čas, energija, vzdrževanje vozil). Z vse večjo uporabo električnih vozil in vozil na vodik bomo zmanjševali ogljični odtis, vendar tudi ta vozila ne bi smela stati v zastojih in trošiti dragoceno elektriko. Kapacitete cest so zelo merljiva kategorija.
11. Podprli bomo javni promet (avtobusni in železniški) z uvajanjem enotne vozovnice za javni promet.
    V mestnem prometu bomo spodbujali uporabo avtobusov na brezogljični pogon (elektrika, vodik).
    Gradili bomo nove kolesarske steze in vzpodbujali uporabo koles v mestnem prometu.
    Proučili bomo možnost domače proizvodnje biogoriv iz odpadkov, ki bi lahko nadomestila sedanji način končne predelave odpadkov s sežiganjem.

Ukrepi in časovnica

UKREP #1

To bo naloga novega organa vlade, ustanovljenega pod točko 4. v sodelovanju z MZI. Ti dokumenti bodo predloženi parlamentu v obravnavo in sprejem.

UKREP #2

To bo naloga novega organa vlade, ustanovljenega pod točko 4. v sodelovanju z MOP. Ta dokument bo predložen parlamentu v obravnavo in sprejem.

UKREP #3

To bo naloga novega organa vlade, ustanovljenega pod točko 4. v sodelovanju z MF. Ustrezen zakon bo predložen parlamentu v obravnavo in sprejem.

UKREP #4

Vlada RS s spremembo zakona o vladi ustanovi novo ministrstvo za podnebne spremembe.

UKREP #5

Osnovni dokument o organiziranosti pripravi organ, opredeljen v točki 4. v sodelovanju z MzI, podroben načrt in izvedbo izpelje SDH za energetska proizvodna podjetja, Ministrstvo za infrastrukturo za ELES in SODO ter RVL in TEŠ.

UKREP #6

Pripravo investicijske dokumentacije koordinira MzI z investitorjem, pripravo odločitve o gradnji JEK2 koordinira vladni urad pod točko 4.

UKREP #7

Priprava programa vlaganj v OVE in distribucijska omrežja do leta 2030 in 2040. Pripravo koordinira vladni urad pod točko 4., izvedbo vodi MzI.

UKREP #8

Razpise in ukrepe bosta pripravila in izvedla MzI in Eko sklad.

UKREP #9

(1) Zagotovitev 300 mio nepovratnih in povratnih sredstev za energetsko sanacijo stavb v zasebnem in javnem sektorju (financiranje prek Eko sklada), izvedbo vodi MzI.2) Razpis za sofinanciranje ukrepov racionalne rabe energije v energetsko intenzivnih podjetjih v okviru sredstev NOO (povratna in nepovratna sredstva) v višini 300 mio.

UKREP #10

UKREP #11