Vizija

Kultura kot ustvarjalec individualnih obzorij in dejavnik družbenega razvoja.

• S procesi vrhunske ustvarjalnosti je laboratorij prihodnjih znanj in odnosov, s popularno kulturo bistven tvorec navad in vedenj.
• Kulturna politika zato sistematično spodbuja vrhunsko ustvarjalnost, razvija nacionalne javne zavode in inštitucije kot referenčne ustanove posameznih področij, načrtuje dolgoročne infrastrukturne investicije in enakopravno obravnava zaposlene tako v zavodih kot v nevladnem sektorju kakor tudi za samozaposlene.
• Strokovne kompetence so ključne za vodenje ustanov, neodvisne strokovne komisije edine določajo izide programskih in projektnih razpisov, reorganizirano Ministrstvo za kulturo snuje evropsko kompatibilne kulturne politike in vodi dialog s civilno družbo.
• Sodobno urejena medijska krajina s stabilnimi javnimi mediji je pogoj za demokratično odločanje informiranih državljanov in državljank.
• Kultura vztraja na letnih sredstvih v višini vsaj 2,2 % proračuna.

Opis stanja

Umetniško-ustvarjalno-kulturno polje je bilo zaradi epidemije praktično blokirano, s strani režima pa hkrati zaničevano in zatirano. Ministrstvo za kulturo se v isti sapi hvali z največjim proračunom doslej (243 milijonov evrov), obenem pa skuša kulturo sistematično instrumentalizirati in banalizira javni diskurz o njej. Ob razpravi o interpelaciji ministra za kulturo se je izkazalo, da celo podporniki zamenjave ministra niso uspeli artikulirati dovolj jasnih in odločnih alternativ.

Regresija celotnega političnega in javnega življenja se kaže v odsotnosti debate o izzivih evropske prihodnosti, zaradi česar slovenske kulture in umetnosti ni več med odločilnimi dejavniki družbenega razvoja. Medijska krajina je doživela ofenzivo tako oblasti naklonjenega tujega kapitala kakor tudi brutalne oblastniške posege v procese financiranja (STA) in upravljanja (RTV Slovenija) javnih medijev. Kultura je bila pet (5!) let brez krovnega strateškega dokumenta, Nacionalnega programa za kulturo.

Vlada je minuli petek (17.12.) sicer sprejela in poslala v DZ resolucijo o NKP 2022-2029, vendar dokument, ki naj bi določil smeri razvoja praktično do konca desetletja (dva mandata!), od kulture med drugim zahteva “razvoj, rast in prepoznavnost slovenske narodne substance” in “oblikovanje domoljubne in državnotvorne zavesti”, kar ga žal že po dikciji in žargonu uvršča med regresivne, iliberalne usmeritve v Evropi. Kritike mu upravičeno očitajo, da ne prinaša nobenih potrebnih sistemskih rešitev.

Poleg nujne pokovidne sanacije in temeljite reorganizacije ministrstva se kot največji izzivi in priložnosti za resne, dolgoročne spremembe kažejo sklopi:

• vodenja nacionalnih javnih inštitucij s področja kulture in njihova večja avtonomnost
• sistemskih vlaganj v infrastrukturo (NUK-2, SNG Drama Ljubljana, Arhiv RS, Metelkova 6)
• medijske zakonodaje (s poudarkom na neodvisnosti javnih medijev)
• mednarodne umeščenosti in sistematične promocije slovenske kulture
• kulture prostora in bivanja, povezanih tako z dediščino kot s sodobno gradnjo.

Rešitve

Skozi vrsto srečanj »kulturnega krožka« se je oblikoval načrt, ki rešitve zgošča v tri sklope:

1. Reforma kulturnega sistema: ministrstvo in javni zavodi.
2. Pogoji kulturne produkcije: zaposleni, izobraževanje, infrastruktura, analitika.
3. Izzivi prihodnosti: post-covid, okoljske tematike, umetnost in znanost.

Za vsakega od sklopov smo kot ključne rešitve predvideli naslednje aktivnosti:

I/ Reforma kulturnega sistema

• Reorganizacija ministrstva za kulturo: »Ključ težav so pogosto odločevalci na nižjih ravneh.« Ločitev MK od postopkov imenovanja, krepitev oddelkov za kulturne politike, vztrajanje na strokovnih komisijah, etika državnih uslužbencev.
• Javni zavodi in inštitucije kot avtonomna hrbtenica učinkovite kulturne politike in kot nosilci sprememb. Petletni mandati; o vodilnih na mednarodnih razpisih odločajo mednarodne komisije na osnovi vizij razvoja. Stabilno financiranje. Večja teža svetom in strokovnim svetom, večja avtonomija ustanov pri uresničevanju izbrane vizije.
• Za formalizacijo zgornjih sprememb in sprememb na področju samostojnih ustvarjalk in ustvarjelcev bo nujna novelacija krovnega Zakona o uresničevanju javnega interesa v kulturi.
• Nadgradnja obstoječe (Kulturniška zbornica Slovenije) ali ustanovitev nove krovne strokovne organizacije na področju kulture, ki naj deluje neodvisno od političnih programov in v političnem prostoru predstavlja ter zastopa zaposlene in ostale delavke in delavce na področjih umetnosti in kulture.
• Posodobitev poslanstev in funkcij kulturnih ustanov: s spodbujanjem inovacij in eksperimenta naj postanejo generatorji vizije drugačne družbe.
• Revizija NKP 2022-2029 zaradi nujne redefinicije razmerja države in kulture: niti iliberalno sovražna instrumentalizacija niti liberalni laissez-faire, temveč svobodna in kritična ustvarjalna razsežnost družbenega razvoja.
• Nova medijska zakonodaja: refleksija popolnoma spremenjenih razmerij, preprečevanje vertikalnih monopolistov; skrb za javne medije; uveljavitev modernega in od politike neodvisnega zakona o RTV Slovenija.
• Pred sleherno reformo bo potrebna »sanacija po potresu«: temeljna razmerja in standardi so porušeni. »Kako na ruševinah zgraditi nekaj novega?« Novo vodstvo ministrstva bo moralo najprej bliskovito analizirati škodo in poiskati načine, kako revidirati/odpraviti nesmisle škodljivega dela te vlade (prioritete kulturnega evra, projekti za okrevanje in odpornost, podzakonski akti glede delovanja in sestave  komisij, kadrovske zadeve, krivična obravnava filma).

II/ Pogoji kulturne produkcije

• Statusna, pravna in plačilna izenačitev zaposlenih in samozaposlenih (zdravstvene storitve, vključno z dispanzerjem za poklicne bolezni, bolniška, karierno napredovanje, vključenost v strateške razprave …).
• Slovenski jezik kot temeljna mentalna struktura ustvarjanja: jezikovne politike od izobraževanja prek medijske pismenosti do boja s sovražnim govorom.
• Kulturni in kreativni sektor kot pomemben zaposlovalec.
• Dvig filmske in AV ustvarjalnosti.
• Klasifikacija delovnih prostorov za ustvarjanje in raziskovanje (davčne olajšave).
• Davčna razbremenitev odkupa umetniških del. Trenutno se kar 90 % likovnih del proda na črno. Kljub olajšavam bi se z “legalizacijo” trga nabralo več davka, obenem pa bi večja prodaja pomagala ne le ustvarjalcem, ampak tudi pospešila zaposlovanje v galerijah. Z aktivno davčno politiko spremeniti odnos do mecenstva v kulturi.
• Sistemska vlaganja v kulturno infrastrukturo: od proračunskega financiranja prek javnih arhitekturnih natečajev do umeščanja umetniških del v javne prostore.
• Brezpogojni mejnik: NUK 2. Dejstvo, da je večinska odgovornost kot nosilca projekta na MIZŠ, MK ne razbremenjuje soodgovornosti.
• Potreba po Inštitutu za kulturne raziskave in študije kot sidrišču sodobnih kulturnih politik in teoretske refleksije umetnosti.
• Mednarodna umeščenost slovenske kulture – tako zaradi izobraževanja in koprodukcij kot zaradi evropskih standardov vrhunske umetnosti. Bilaterala in multilaterala, kulturna diplomacija, kulturni centri v ključnih prestolnicah, nacionalna agencija kot “stranski proizvod” procesom ob EPK 2025.

III/ Izzivi prihodnosti

• Kultura kot razvojni dejavnik zahteva medresorsko sodelovanje: kulturna in medijska vzgoja z izobraževanjem; kulturni turizem z gospodarstvom; umetnost in znanost s tehnologijo; kulturni eko-sistemi z okoljem; kulturna diplomacija z zunanjimi zadevami…)
• Socialni in ekološki izzivi: vloga kulture pri menjavi družbenih struktur, družbenega vedenja in vrednotnega sistema: področje samooskrbe s hrano, energentov, krožnega gospodarjenja …
• Resen spoprijem z digitalno transformacijo z vsemi tehnološkimi, vsebinskimi, pravnimi in etičnimi razsežnostmi.
• V okviru prenosa znanj med šolstvom in industrijo ne pozabiti na povezovanje znanosti in umetnosti. ki eksperimentalne vključuje tako v R&R kot v sam delovni proces (tehnološko, metodološko, vodenjsko).
• Okrevanje po pandemiji covida-19 najprej kot nujno masivno investiranje za »reanimacijo« sektorja, vključno s kadrovsko sanacijo, nato pa priložnost za resno transformacijo – tudi zaradi sredstev za zeleno in digitalno preobrazbo.

Ukrepi in časovnica

UKREP #1

Že v koalicijsko pogodbo zapisati zavezo o ustanovitvi direktorata za kulturne politike. Ločitev sedanjega direktorata za medije na dva: za medije ter za film in avdio-vizualne umetnosti.

UKREP #2

Del sredstev za okrevanje in odpornost nameniti tudi okrevanju kulturnega sektorja: enakovredna obravnava javnih zavodov in nevladnih organizacij. Nacionalni program zaposlovanja umetnikov v okviru javnih del po vzoru New Deal. Sklad nepovratnih sredstev za ustvarjalce v stiski.

UKREP #3

Kako: vrniti dokument v fazo strokovne priprave: skozi ta proces se oblikujejo nova sidrišča kulturnih razvojnih politik: medijska pismenost; pogoji vrhunske ustvarjalnosti; kulturna vzgoja; dostopnost kulturnih vsebin; kultura bivanja ….

UKREP #4

Posebna medresorska skupina (visoko šolstvo, znanost, kultura, finance, skupina za visokošolske knjižnice)) s proračunsko postavko in mesečnim poročanjem javnosti.

UKREP #5

Sodelovanje in sofinanciranje MK, MZZ ter ministrstva za šolstvo/visoko šolstvo in znanost. Delo petih – poleg sedanjih Dunaja in Berlina – koordinira posebna agencija, ki se jo zasnuje v procesu priprav na EPK 2025 Nova Gorica / Gorica.

UKREP #6

Dvig olajšave za donacije v kulturne, športne in neprofitnim organizacijam na 1,5 % od obdavčljivih prihodkov gospodarskih družb.