Vizija

• Slovenija bo do leta 2030 zmanjšala neenakopravnost spolov tako, da bo sodila med 20 držav, kjer je razmak med spoloma najmanjši.
• Slovenija bo imela sistemsko politiko za zmanjševanje družinskega nasilja in nasilja nad ženskami.
• Slovenija bo vzpostavila ničelno toleranco do spolnega nadlegovanja in spolnega nasilja.

Opis stanja

Enakosti spolov ni

S pojmom enakost spolov označujemo to, kako imajo ljudje, ne glede na spol, enake možnosti za:

• izobraževanje
• zaposlovanje in enako plačilo za enako oziroma primerljivo delo
• karierno napredovanje
• dostopnost do zdravstva
• politično participacijo, izvoljivost in kandidiranje za politične funkciije.

Pri merjenju enakosti spolov uporabljamo meritve Svetovnega gospodarskega foruma o indeksu globalne enakosti spolov (Global Gender Gap Report – GGGR). Po teh meritvah je 2020 Slovenija dosegla 36. mesto, v letu 2021 zdrsne na 41. mesto.

GGGR izhaja iz predpostavke, da imajo ženske slabši položaj (po ekonomskih, zdravstvenih, izobrazbenih in političnih kriterijih) od moških, torej že v izhodišču predpostavlja delovanje patriarhalnega vzorca v družbi. GGGR meri razkorak med položajema žensk in moških. Teoretično enak položaj v družbi imajo ženske in moški tam, kjer je vrednost kazalca 1. Tehtano svetovno povprečje je 0,68. Slovensko tehtano povprečje pa je 0,741.

Slovenija pri doseganju enakosti spolov nazaduje: poslabšujeta se ekonomska in politična moč žensk. Ta trend je potrebno obrniti.

Po meritvah European Institute for Gender Equality (EIGE) za leto 2021 je Slovenija po indeksu enakosti spolov na 11. mestu med članicami EU in je pod povprečjem EU. EIGE poleg kazalnikov, ki jih meri GGGR, meri še porabo prostega časa (kjer je pomembna razlika v porabi časa za neplačano gospodinjsko delo) in varnost žensk (preprečevanje nasilja).

Slovenija ima relativno nizko plačno vrzel med moškimi in ženskami (8%, podatki Eurostat 2019).

Med zaposlenimi v Sloveniji je 46% žensk in 54% moških. Ker je upokojitvena doba za moške daljša, je med zaposlenimi (razen najstarejše starostne skupine v aktivni populaciji) približno enakomerna razdelitev med moškimi in ženskami. Glede na to, da je v Sloveniji tradicija zaposlenih žensk (ker ena plača ni zadostovala in sta bila zaposlena oba partnerja) in ker je sistem javnega predšolskega varstva relativno dobro urejen, so razlogi, da bi ženske zaradi varstva otrok ostajale doma in ne bi bile zaposlene, odpadli. Podatki o šolskem uspehu prikazujejo, da dosegajo deklice, dekleta in študentke boljše ocene, a se boljši uspeh v nadaljevanju ne prevede v priložnost na trgu dela.

To se kaže v povprečju nižjih plačah, napredovanjih v manjšem številu žensk na vodilnih delovnih mestih. Kje tiči razlog za tak preobrat? Vsekakor je v ozadju močan patriarhalni vzorec, ki žensko postavlja v dom in ji daje primarno vlogo pri vzgoji otrok. Mlade ženske so na kadrovskih razgovorih postavljene pred implicitne pritiske o tem, kako načrtujejo družino in kako nameravajo »uskladiti službene in družinske obveznosti«, medtem ko moški taka vprašanja zelo redko dobijo. Ženske delodajalci in nadrejeni doživljajo tudi kot tiste, ki bodo zaradi bolezni otrok večkrat odsotne, s tem pa imajo tudi manjše možnosti za napredovanje. Neredko je za ženske to, da imajo družino, tudi pri nagrajevanju slabost (dobivajo nižje količnike v istem plačilnem razredu, ker se predpostavlja, da bodo zaradi bolniške odsotne), za mlajše moške pa celo prednost pri plačah (ta ima sedaj družino, potrebuje višjo plačo). Ta neenak pristop se začne v začetku kariere in se potem skozi leta ne odpravi. Po drugi strani so poklici in panoge, kjer je več žensk, plačani manj.

Politična moč žensk je nižja. Ženske so v politiki nizko zastopane. Četudi je predstavniški sistem edini, ki ima obvezne kvote in opredeljuje, da ima en spol na kandidatni listi najmanj 40%, se ta odstotek na volitvah ne prenese med izvoljene predstavnike. Pomemben razlog je v tem, da se ženske na listah postavlja na neizvoljiva mesta in v neizvoljive okraje.

Pomanjkanje odločevalske moči žensk je vidno tudi v gospodarstvu in akademski sferi. V gospodarstvu je žensk na vodilnih položajih malo. Do nivoja B-2 ali B-3 še pridejo (vodenje sektorjev, zlasti sektorjev, kjer je potrebna velika natančnost, praviloma so to sektorji za plan in analize in računovodsko-finančna operativa), pri izvšilnih funkcijah in članstvu ali vodenju uprav pa se število in delež žensk drastično zmanjša.

Podobno je tudi v akademski sferi, kar je vidno v relativno majhnem številu članic v SAZU, majhnem številu dekanj, rednih profesoric, rektoric.

Ugotovitev: Čeprav je v populaciji več žensk kot moških, imajo ženske manj ekonomske in politične moči. Ta se je poslabšala (primerjalno GGG WEF 2020 – 2021). Ta trend je nujno obrniti.

Varnost – preprečevanje nasilja in preprečevanje femicidov kot skrajne oblike nasilja nad ženskami

Ženske so izpostavljene nasilju. Najbolj brutalno je fizično nasilje, ki obstaja in se verjetno povečuje (nimamo podatkov za obdobje pandemije). To nasilje se dogaja znotraj družine in najbolj tragične posledice tega nasilja so femicidi – nasilje znotraj družine ali partnerskega odnosa, ki se konča s smrtjo ženske. Število femicidov v celotni populaciji daje osnove za hipoteze o vseh nasilnih dinamikah (od verbalnega do fizičnega nasilja), ki lahko vodijo vse do umora. V Sloveniji je bilo leta 2018 0,48 žensk kot žrtev umorov na 100.000 prebivalcev. To je šesta najnižja stopnja med državami EU + VB. Vendar pa je to tudi četrto najvišje mesto po tem, koliko ubojev žensk se je zgodilo v družinah.

Femicidov v članicah EU ne spremljajo enako podrobno. Slovenija je med boljšimi članicami zaradi tega, ker vseeno ima nekaj statistike.

Izzivi:

• brezplačne klicne številka za prijavo družinskega nasilja “pokrivajo” nevladniki; klicni center bi moral delovati vse ure in dni v letu in bi moral biti sistemsko financiran;
• premalo je zatočišč za žrtve in oblik pomoči za akutno pomoč žrtvam in tudi podpornega sistema za to, da se žrtve lahko osamosvojijo;
• premalo je vsebin o zavržnosti nasilja v šolskih kurikulih – preventiva se začne z z izobraževanjem in osveščanjem mladih;

V priporočilih GIGE za Slovenijo so naslednje ugotovitve:

• ni posebne definicije nasilja v partnerstvu (intimate partner violation) – imamo samo družinsko nasilje;
• ni opredeljenih načinov nasilja v partnerstvu: verbalno, spolno, ekonomsko, fizično nasilje;
• ni koordinirane institucionalne spremljave nasilja v partnerstvu in posledično ni koordiniranega institucionalnega preprečevanja nasilja v partnerstvu

Preprečevanje verbalnega nasilja in spolnega nadlegovanja

Pomembna je prekinitev tišine o nasilju, ki so mu ženske izpostavljene v vsakdanjiku. Z gibanji #metoo, #nisisama #nisamprijavila so ženske prekinile tišino o oblikah nasilja, ki so mu bile izpostavljene in še vedno so. Naučili smo se, da je beseda nevarna in da ponavljanje nevarnih besed vodi v fizično nasilje.

Hkrati je bilo prepoznano veliko nerazumevanje problema. Moški so spraševali, kaj lahko sploh še rečejo ženskam – kar z drugimi besedami pomeni, da niso bili socializirani v duhu zadostnega spoštovanja žensk in da zato pogosto v resnici ne razumejo, kako so posamezne besede in dejanja za ženske žaljive. Potrebno bo še veliko edukacije in aktivnosti za to, da bomo konsenzualno prepoznali besednjak žaljivk in se besedam iz tega sklopa zavestno izognili.

Slovenija je v letu 2021 sprejela spremembe KZ, ki je opredelil pristanek na spolni odnos (“samo da pomeni da”), brez tega pa siljenje v spolni odnos pomeni kaznivo dejanje. Dejstvo pa je, da bo potrebno za procesuiranje spolnih deliktov potrebno še veliko pojasnil.

Rešitve

Zmanjševanje razkoraka med ekonomsko in politično močjo žensk in moških

Glavni razlog za zmanjšano ekonomsko močjo žensk (primerjalno z moškimi) je patriarhalni vzorec, ki ženske ob začetku kariere postavi nižje v plačilno shemo in shemo napredovanja, ker predpostavlja, da bo zaradi rojstva otrok več časa odsotna v delovnem procesu. Ta moment ima implicitne učinke tudi na nižjo rodnost (ni edini, je pa pomemben). Rešitev je v večji vključitvi partnerja/partnerke /druge osebe v nego in varovanje otroka. Zanimivo je, da so rešitve našega zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih zelo podobne rešitvam švedske zakonodaje; obe državi predpostavljata starševski dopust in delitev starševskega dopusta med partnerjema, vendar pa je v praksi tako, da švedski partnerji (očetje) bolj uveljavljajo starševski dopust kot je praksa v Sloveniji. Stopnja rodnosti na Švedskem je 1,85 otrok na eno žensko (najvišja v EU), medtem ko je v Sloveniji 1,61. Večja vključitev očeta/partnerja/partnerke v starševski dopust (v smislu, da ga dejansko koristijo) bi učinkovala na smiselno podobno karierno izhodišče – postalo bi jasno in družbeno sprejemljivo, da človek, ki ima otroke, nekaj časa ni vključen v delovni proces. Za to, da bi se v Sloveniji več očetov/partnerjev/partnerk vključilo v starševski dopust, bi bilo poleg zakonske možnosti (ki obstaja) potrebno finančno stimulirati bodisi delodajalca očeta bodisi očeta/partnerja/partnerke neposredno (v primeru samozaposlenih in nezaposlenih oseb).

Rešitve za večji delež žensk na vodilnih in vodstvenih mestih/funkcijah

Kvote so ustrezen način pozitivne diskriminacije, s katerim se dosega večja vključenost žensk na vodstvenih in vodilnih mestih in funkcijah. To bo vpeljano tako z zakoni (kjer je smiselno) kot s priporočili. Zakoni in priporočila so navedeni v časovnici.

Ukrepi za preprečevanje družinskega nasilja in nasilja nad ženskami

Sprejetje novega krovnega zakona (koordinacija ministrstva za delo, družino in enake možnosti, notranjega ministrstva in ministrstva za pravosodje) o preprečevanju družinskega in partnerskega nasilja. Zakon definira oblike nasilja, sistem podpornega okolja za žrtve (vključujoč delo nevladnih organizacij s tega področja), sistem informiranja in poročanja. Smiselno s tem zakonom se dopolni tudi kazenska zakonodaja. Sprejetje zakona: najkasneje v prvi polovici 2023.

Ukrepi za preprečevanje verbalnega in spolnega nadlegovanja

Tu je najbolj potrebno ozaveščanje. Za začetek je nujno sprejetje resolucije o preprečevanju verbalnega nasilja in spolnega nadlegovanja v DZ najkasneje do konca 2022. Resolucija bo opredelila, kaj je verbalno in spolno nasilje. Od tu naprej se bodo odvijali programi (od osnovnih šol dalje) ozaveščanja, za kar bodo proračunska sredstva (v kombinaciji z EU sredstvi) namenjena od 2023 dalje.

Ukrepi in časovnica

UKREP #1

Novela zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih s sistemom stimulacij za vključitev očeta/partnerja/partnerke v starševski dopust.

UKREP #2

• Kako Zakon o vladi RS, kjer se določi, da je med člani in članicami vlade RS največ 60% članic/članov enega spola.
• Kdaj: Sprejem zakona se izvede takoj ob potrditvi mandatarstva
• Kako Zakon o SDH, kjer se določi, da se pri sestavi nadzornih svetov družb upošteva pravilo, da je lahko največ 60% članic/članov nadzornega sveta družbe v porteflju SDH enega spola.

UKREP #3

Kvote se nadalje opredelijo v deklaraciji o enakosti spolov pri zasedanju funkcij, za katere kadrovske postopke vodi predsednik/predsednica RS. To deklaracijo sprejme Državni zbor. Kvote se opredelijo v priporočilih, sprejetih skozi socialni dialog in v priporočilih Združenja nadzornikov Slovenije. Kvote se opredelijo v priporočilih ministrstva za visoko šolstvo in znanost – za postopke na univerzah in znanstveno-raziskovalnih institucijah. Kvote se smiselno opredelijo v priporočilih ostalih ministrstev.

UKREP #4

Sprejetje krovnega zakona o preprečevanju nasilja nad ženskami – partnerskega nasilja

UKREP #5

Sprejetje resolucije z definicijo verbalnega nasilja do žensk in spolnega nasilja nad ženskami