Vizija

Povezuje nas boj za obnovo in prenovo načete demokracije in zoperstavljanje avtoritarnemu načinu vladanja. Potrebujemo alternativo absolutni oblasti političnih strank, ki so namesto oblasti ljudstva in zakonodajne vloge parlamenta vzpostavile oblast posameznikov z vrha političnih strank, namesto demokracije pa strankokracijo.

Zavezujemo se resnici in spoštovanju odločitev pristojnih državnih organov izvršne oblasti, pravosodja in nadzornih institucij ter spoštovanju dane besede. Iz tega izpeljujemo potrebo po na novo vzpostavljeni politični in pravni kulturi v slovenski politiki in slovenski družbi.

Opis stanja

Sedanja vlada se povezuje z nekaterimi avtoritarnimi režimi nekdanjega vzhodnega bloka in s tem oddaljuje Slovenijo od demokratičnih zahodno evropskih držav. Krepijo se avtoritarne tendence in obnavljajo zgodovinsko preseženi državljanski spori. Boj za oblast in za prilaščanje družbenega premoženja poteka prikrito v ozadju ideoloških spopadov, prikrojevanja zgodovine in nenehnih provokacij, ki preusmerjajo pozornost javnosti. Posledice te regresije, ki sega v vse družbene sfere, so zlasti:

• kršenje demokratičnih standardov, avtoritaren in partitokratski način vladanja, korupcija, klientelizem in zloraba javnih pooblastil za interese političnih strank in posameznikov ter posameznic, politično obvladovanje gospodarstva, diskreditacija in podrejanje pravosodja in policije, širjenje dezinformacij in lažnih vesti;
• zmanjševanje avtonomije javnih ustanov, ustrahovanje javnih uslužbencev in uslužbenk, omejevanje kulturne raznolikosti in ideologizacija šolstva, javno sramotenje uglednih pripadnikov in pripadnic slovenske znanosti in kulture ter novinarjev, novinark in medijev;
• oviranje vladavine prava: postavitev strankarskih ljudi na položaje organov pregona, politično obvladovanje policije, politično usmerjanje izbranih predkazenskih postopkov, posledična nepripravljenost na spopad s korupcijo, omejevanje človekovih pravic in svoboščin (oviranje zbiranja ljudi), zloraba parlamentarizma (ustanovitev koalicijske samo-preiskovalne komisije);
• zaviranje avtonomije medijev in njihovega kritičnega poročanja, oviranje dostopa do obveščenosti, predlog za rekonstrukcijo medijskega prostora in odtegnitev dela financiranja javnega servisa v prid strankarskih glasil ter posledično oblikovanje strankarskega medijskega sistema;
• nizka raven kulture političnega komuniciranja, zloraba ideoloških razlik za poglabljanje sovražnosti in netenje ideološke vojne, govorica nestrpnosti, izključevalnosti in osebnih diskvalifikacij, potvarjanje zgodovinskih dejstev, enostransko prisvajanje zaslug za osamosvojitev in druge dosežke ter prelaganje krivde za neuspehe na nasprotnike.

Zato je nujen demokratični preporod in povezovanje skupnosti za uresničitev skupnih ciljev v dobro prebivalk in prebivalcev Slovenije, nujno je zavezništvo za demokratično Slovenijo. Nastale razmere terjajo povezovalno koalicijo, ki bo zaustavila demokratični razkroj in zastavila gospodarsko in socialno obnovo na skupaj sprejetih vrednotah in izhodiščih.

Rešitve

Vztrajamo na izborjenih pravicah, za katere se je Slovenija osamosvojila in postala polnopravna članica Evropske unije – tudi če danes prizadevanja zanje pomenijo soočenje z reakcionarnimi težnjami v samih državah članicah ali organih Evropske unije.

Zato velja uvodoma ponoviti nekatere temeljne vrednote, kakor jih je formuliralo civilno Zavezništvo za demokratično in pravično Slovenijo:

1. Spoštovanje človekovih pravic in svoboščin

Človekove pravice in svoboščine, kot jih opredeljuje Splošna deklaracija človekovih pravic OZN iz leta 1948, so enake za vse, so nedeljive, univerzalne in neodvisne od državljanstva, pripadnosti etnični ali socialni skupini, starosti, spola, vere, politične pripadnosti in katerekoli druge osebne okoliščine. Obstoječih pravic in svoboščin ni mogoče zmanjševati; z orodji večine se ne smejo zmanjševati pravice in svoboščine manjšin in ranljivih skupin. Pravice in svoboščine posameznika spremlja tudi njegova odgovornost za vzpostavljanje in vzdrževanje pogojev, ki omogočajo njihovo uveljavljanje in varovanje.

2. Država je servis vseh državljanov

Zagotavlja zadovoljevanje temeljnih potreb prebivalstva, družbene pravičnosti in solidarnosti, ščiti javne dobrine in lastnino, zaščito zasebne lastnine in ustvarja pogoje za ustvarjalno svobodo na vseh področjih, od podjetniško gospodarskega, znanstveno raziskovalnega do kulturno umetniškega, in za svoboden duhovno-etični razvoj posameznika brez neupravičenega družbenega nadzora in omejitev. Cerkev je ločena od države.

3. Javno dobro in svobodna gospodarska pobuda

Država mora varovati in krepiti vsebino javnega interesa ter obseg in dostopnosti javnega dobrega kot dobrin in storitev, do katerih imajo vsi državljani enakopraven dostop. Naravno javno dobro (voda, zrak, obale morja in vodotoki) bo neomejeno dostopno vsem državljanom. Grajeno javno dobro (ceste, železnice, pristanišča, letališča, vodovodi, kanalizacije, elektro in plinovodna omrežja) mora služiti zadovoljevanju potreb vseh državljanov in mora biti v okvirjih svobodne gospodarske pobude vsem državljanom dostopno pod enakopravnimi pogoji in po razumnih cenah. Država mora zagotavljati svobodno gospodarsko pobudo in okolje, naklonjeno ustvarjalnosti in podjetnosti, pri čemer je osnovni cilj razvoja dobrobit prebivalstva in družbe kot celote v okviru zmogljivosti okolja in naravnih virov. O novo ustvarjeni vrednosti morajo (so)odločati vsi, ki so jo ustvarili.

4. Enake možnosti za vse

Država mora vsem državljankam in državljanom ne glede na njihov družbeni in ekonomski položaj omogočiti enako dostopnost do izobraževanja, zdravstvenega varstva, kulturno-umetniških in intelektualnih vsebin, socialnih storitev in drugih vsebin javne infrastrukture. Prizadevati si mora, da lahko vsi ne glede na svoj izhodni položaj dosežejo rezultate, ki ustrezajo njihovim sposobnostim, potrebam in željam. Manjšinam in ranljivim družbenim skupinam mora to zagotavljati tudi s pozitivno diskriminacijo.

5. Spoštovanje načela delitve oblasti in demokratičnega odločanja

Država mora spoštovati načelo delitve oblasti, vladavino prava in demokratično odločanje. Povečati mora neposrednost vpliva volivk in volivcev na izbor poslank in poslancev ter krepiti oblike neposredne demokracije in participatornega odločanja. Omogočiti mora razmere za uveljavljanje javnega dialoga, v katerem vsi zainteresirani člani družbe prispevajo k iskanju najboljših rešitev.

6. Učinkovitost upravljanja

Država mora biti učinkovito, racionalno in strokovno upravljana ter mora skrbeti za ohranjanje in krepitev njenih naravnih in infrastrukturnih bogastev.

Izhajajoč iz teh vrednot bo tudi Demokratična alternativa demokracijo uveljavljala predvsem:

• z doslednim uresničevanjem temeljnih družbenih soglasij, kot so medsebojna neodvisnost zakonodajne, izvršilne in sodne veje oblasti; socialna, pravična, pravna, sekularna ter družbeno in okoljsko odgovorna država; avtonomne javne institucije, svobodni mediji, enakost pred zakonom, spoštovanje človekovih pravic ter zagotavljanje državljanskih svoboščin;
• z uveljavitvijo neposrednega vpliva volivk in volivcev na izbor in delo poslancev in poslank Državnega zbora in s povečanjem obsega prvin neposredne demokracije, kot so ljudska nezaupnica, referendumi, participativno sprejemanje občinskih in državnih razvojnih programov in proračunov ter vpliv reprezentativnega dela civilne družbe in znanstvenih institucij na odločanje v politiki ter na nadzor in izvajanje javnih politik;
• z uveljavitvijo sprememb volilnega sistema z uvedbo enega ali več preferenčnih glasov, odgovornosti poslank in poslancev njihovim volivkam in volivcem in uvajanjem sodobnih oblik neposrednega izrekanja, ki jih omogočata digitalizacija in informacijska družba;
• z uveljavitvijo nepovezljivosti političnega z ekonomskim mandatom in prepovedjo oz. odpravo kadrovanja na strokovne in poslovodne funkcije po političnih kriterijih;
• z uveljavitvijo načela objektivne preverljivosti, ki zagotavlja, da imajo predlagani zakoni in ukrepi trdno strokovno in izkustveno podlago ter izpolnjujejo mednarodne standarde človekovih pravic, pravic iz dela in kakovosti življenja, okoljske in druge standarde ter cilje trajnostnega razvoja;
• s kadrovanjem kompetentnih, moralno neoporečnih in sposobnih kadrov na ključna mesta v državni upravi in njenih podjetjih. Za najbolj odgovorna mesta bi moral biti nujni pogoj uspešno realizirane reference iz področja, ki naj bi ga pokrival. Enako velja za vse nadzornike državnih podjetij.

Že v oblikovanju koalicijskega sporazuma se partnerji prihodnje vlade zavežejo k naslednjim rešitvam:

1. Politični sistem

• imenovanje vlade po pravilu i. polnega mandatarstva (predsednik/predsednica vlade sam/a imenuje in razrešuje ministre/ministrice vlade);
• vse pristojnosti na področju kadrovske politike v sodstvu morajo preiti na predsednika ali predsednico republike, sodni svet in sodstvo;
• zagotoviti polno avtonomijo sodne oblasti;
• povečati odgovornost Državnega zbora za pripravo zakonov in drugih aktov in zmanjšati njegovo odvisnost od izvršne oblasti.

2. Volilni sistem

• dopolnitev proporcionalnega volilnega sistema z ukinitvijo volilnih okrajev in z absolutnim preferenčnim glasom s ciljem, da se v največji možni meri zagotovi vpliv državljank in državljanov na izbiro poslank in poslancev;
• zvišanje volilnega praga za vstop v parlament na 5 odstotkov;
• pilotska uvedba e-volitev na področju predčasnega glasovanja in glasovanja iz tujine ter volitve na delovni dan;
• uvedba volilne pravice z dopolnjenimi 16 leti;
• uvedba instituta odpoklica županov/županj in občinskih svetnikov/svetnic ter poslancev/poslank in  predsednika/predsednice države;
• uvedba instituta neizvoljivosti za pravnomočno obsojene osebe;
• za podporo tem predlogom si bomo prizadevali znotraj Nacionalnega sveta za spremembe volilnega sistema in v javni razpravi.

3. Neposredna demokracija

• uvedba participatornega proračuna na državni in lokalni ravni in zagotovitev participacije na vseh ravneh odločanja, državni občinski in korporativni, vključno z demokratičnim nadzorom delovanja javnih institucij;
• sprostitev omejitev glede zakonov, o katerih je dopusten zakonodajni referendum, in vzpostavitev drugih sistemov za ugotavljanje volje ljudstva in praks sodelovanja ljudi pri odločanju in posledično ravnanje državnih organov;
• ustavna prepoved, da stranke izključno po političnih kriterijih kadrujejo vodstva, nadzorne svete in upravne odbore korporacij v javni lasti in svete ter vodstva javnih zavodov;
• vzpostavitev ustavne podlage za neodvisne kadrovske akreditacijske svete na državni in občinski ravni z večino predstavnikov stroke in civilne družbe.